[[Zagotavljanje kakovostnega notranjega okolja v domovih za starejše v Sloveniji]]

1. Uvod

Svetovno prebivalstvo se hitro stara, kar prinaša različne izzive za zdravstveno oskrbo in zdravstvene sisteme (1). Po podatkih Združenih narodov se bo do leta 2050 razmerje med ljudmi, starimi 65 let ali več, in tistimi, starimi od 15 do 64 let, podvojilo v razvitih državah in potrojilo v državah v razvoju (2). Januarja 2023 je bilo v Sloveniji 21,4 % prebivalcev starih najmanj 65 let (3). Staranje močno poslabša fizične, duševne in socialne sposobnosti, zaradi česar postanejo starejši odrasli bolj dovzetni za različna zdravstvena tveganja in posledično se zmanjša njihova splošna kakovost življenja, prav tako so pogosto prisiljeni v premestitev v domove za starejše. Leta 2019 je 4,5 % oseb, starih 65 let in več, prebivalo v domovih za starejše (3). Glavna vloga domov za starejše je zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje, tako osnovne in socialne oskrbe kot tudi zdravstvenega varstva (4, 5). Različni prostori domov za starejše imajo različno kakovost notranjega okolja, kjer je velikokrat večja pozornost posvečena skupnim prostorom kot bivalnim prostorom posameznikov. Dejavniki notranjega okolja vključujejo predvsem toplotno ugodje, kakovost zraka, svetlobno (vizualno) ugodje in zvočno (akustično) ugodje (6, 7, 8, 9). Na kakovost zraka vplivajo fizični, okoljski in demografski dejavniki (10). Kakovostno notranje okolje vpliva na zdravje in ugodje starejših odraslih, še posebej na njihovo telesno in duševno zdravje (11).

Starejši odrasli večino časa preživijo v zaprtih prostorih, zato so še posebej občutljivi na kakovost notranjega zraka in temperaturno ugodje (12). Pomembno je, da v njihovem bivalnem okolju vzdržujemo ustrezno toplotno ugodje. Ko je temperatura nižja od 15 °C, se krvni tlak pri starejših poveča (13). Kakovost notranjega zraka neposredno vpliva na zdravje starejših (14, 15); več študij je poročalo, da je visoka koncentracija CO2 neposredno povezana s koncentracijo drugih onesnaževal zraka v notranjem okolju (16, 17). Spanje v spalnici z visokimi ravnmi CO2 lahko vpliva na kakovost spanja in zmanjša osredotočenost tekom dneva, prav tako lahko povzroči vrtoglavico in pospeši srčni utrip (18). Kakovost notranjega zraka je potrebno redno spremljati, in sicer je poleg temperature in relativne vlažnosti zraka priporočljivo redno spremljati tudi koncentracije CO2, PM2,5 ter HOS, saj ti pomembno vplivajo na zdravje uporabnikov. Hkrati je nujno zagotoviti, da so vrednosti izmerjenih parametrov znotraj zakonsko predpisanih okvirjev in da merjenje poteka v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo kakovost zraka v javnih ustanovah, s čimer se zagotavlja varno in zdravo bivalno ter delovno okolje (19, 20, 21, 22, 23, 24). Pomembno je, da se poleg samoocen kakovosti zraka uporablja tudi meritve, kot so napredne tehnološke rešitve in različni senzorji (10), saj se rezultati samoocen in meritev lahko ne ujemajo. Pri samoocenah kakovosti notranjega zraka prihaja velikokrat do podcenjevanja onesnaženosti zraka (25), medtem ko so objektivne meritve pogosto neizvedljive zaradi finančnih omejitev in dostopnosti do merilne opreme in instrumentov.

V prispevku se osredotočamo na ranljivo skupino starejših odraslih in kakovost njihovega notranjega okolja, z željo vplivati na kakovost njihovega življenja, zmanjšati okoljska tveganja, ki so jim izpostavljeni, ter zagotoviti zdravo okolje starejšim odraslim in njihovim skrbnikom (osebam, ki nudijo oskrbo in pomoč starejšim odraslim). Namen raziskave je na podlagi krovnega pregleda literature opredeliti dejavnike tveganja v notranjem okolju domov za starejše in ugotoviti pomembnost celostnega obravnavanja notranjega bivalnega okolja starejših odraslih. Glavna cilja raziskave sta: a) oceniti pomen meritev kakovosti notranjega zraka in pomen samoocene kakovosti zraka pri zagotavljanju dobrega počutja starejših odraslih; b) oceniti vpliv različnih parametrov notranjega okolja, s poudarkom na kakovosti notranjega zraka, na zdravje starejših odraslih.

Raziskava je bila izvedena v okviru evropskega projekta Pharaon (www.pharaon.eu), ki je poleg raziskovanja kakovosti notranjega okolja starejših odraslih naslavljal tudi raziskovanje različnih tehnoloških rešitev za pomoč pri samostojnem življenju, povečanju socialne vključenosti in izboljšanju pogojev za zdravo in aktivno staranje v bivalnih prostorih starejših odraslih. Glavni cilj projekta je bil vpeljava zdravega in aktivnega staranja v bivalno okolje starejših odraslih.

2. Metode

Članek je razdeljen na dva večja sklopa, ki obravnavata kakovost notranjega okolja v prostorih, namenjenih starejšim odraslim v Sloveniji:

(1) Krovni pregled literature: pregled sistematičnih pregledov dostopne literature o vplivih različnih dejavnikov notranjega okolja (npr. temperatura zraka, kakovost zraka) na zdravje starejših odraslih.

(2) Presečna epidemiološka raziskava: ocena kakovosti zraka v notranjih prostorih – meritve in analize zaznane in izmerjene kakovosti zraka v notranjih prostorih v petih domovih za starejše v Sloveniji.

1.1 Krovni pregled literature

Krovni pregled literature je obravnaval kakovost notranjih prostorov z vidika kakovosti notranjega in zunanjega zraka (PM2,5, PM10, NO2, NOx, CO, SO2, črni ogljik, ultrafini delci, goriva iz biomase, ozon idr. ) in toplotnega ugodja, v katerih prebivajo starejši odrasli.

1.1.1 Viri podatkov in iskanje

Pregledali smo objavljeno dosegljivo strokovno in znanstveno literaturo. Za iskanje preglednih člankov smo uporabili mednarodno podatkovno bazo znanstvene literature PubMed. Sistematično iskanje z namenom priprave pregleda literature na področju vpliva kakovosti notranjega okolja na zdravje starejših odraslih je bilo izvedeno oktobra 2023.

1.1.2 Merila za primernost vključitve sistematičnih pregledov v izbor

Iskalni nizi so vključevali kombinacijo izrazov, povezanih z zdravjem, starejšimi odraslimi in notranjim okoljem oziroma zaprtimi prostori. Članke smo iskali z naslednjimi ključnimi besedami (v angleščini): »indoor air quality« (kakovost notranjega zraka), »air pollutants« (onesnaževala zraka), »heat waves« (vročinski valovi), »high temperature« (visoka temperatura), »air temperature« (temperatura zraka), »particulate matters« (delci v zraku) in »outdoor pollutants« (onesnaževala v zunanjem zraku). S temi ključnimi besedami smo želeli izbrati članke, katerih vsebina bi bila povezana s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka ter grajenim okoljem starejših odraslih. Vsako izmed teh ključnih besed smo uporabili v kombinaciji z drugo skupino ključnih besed, ki odražajo ciljno skupino našega raziskovanja, in sicer starejše odrasle: »retiurement homes« (domovi za upokojence), »dwellings of the older adults« (bivalna okolja starejših odraslih), »elderly« (starejši) in »older adults« (starejši odrasli). Prav tako smo dodali ključni besedi »meta-analysis« (metaanaliza) in »systematic review« (sistematični pregled literature), saj smo v izbor člankov vključili izključno sistematične preglede in metaanalize.

Iskanje je bilo omejeno na starejše odrasle osebe, stare 50 let ali več. Kljub definiciji starejših odraslih, ki jo uporablja Svetovna zdravstvena organizacija (26), 60 let in več, smo za namen naše raziskave starostno mejo razširili na 50 let in več. V pregled smo vključili tudi študije, ki so poleg starejših odraslih vključevale tudi druge starostne skupine, kot so npr. otroci in mladostniki.

Opredelili smo naslednje vključitvene kriterije: vsebinsko pokrivanje področja zdravja, starejših odraslih (za naš pregled razširjen starostni razpon na 50 let in več) in notranjega okolja (kakovost notranjega in zunanjega zraka, temperatura zraka in vročinski valovi, grajeno okolje); angleški jezik; članki, objavljeni med letoma 2013 in 2023; metaanaliza ali sistematični pregled. Na podlagi iskalnega niza smo opredelili 24 zadetkov. Na podlagi opredeljenih vključitvenih meril smo v končno analizo vključili 14 člankov.

1.1.3 Pridobivanje, analiza in sinteza podatkov

Iz pregledanih člankov smo izpisali podatke v prilagojeno Microsoft Excel tabelo: avtor in leto; vrsta raziskave; območje (država, v kateri so bile izvedene študije) in leto preučevanja; opazovana populacija (starost, spol, velikost vzorca); dejavniki tveganja; učinki na zdravje; rezultati in glavne ugotovitve.

Izpisane podatke v tabeli smo za nadaljnjo validacijo ekstrakcije podatkov pregledali, analizirali in razpravljali v iterativnem postopku z avtorji prispevka. Članke smo razdelili v več sklopov, glede na podobnost obravnavane tematike. Sinteza podatkov je predstavljena med rezultati.

1.2 Presečna raziskava: ocena kakovosti zraka v notranjih prostorih

1.2.1 Vrsta epidemiološke raziskave, obdobje in območje raziskovanja

Presečna epidemiološka raziskava je bila izvedena v petih domovih za starejše v Sloveniji: treh v slovenski Istri, enem v osrednjem delu Slovenije in enem na Štajerskem, v obdobju od 2022 do 2024. Domovi za starejše so bili izbrani v okviru projekta Pharaon, in sicer glede na vključenost v projekt (1 dom za starejše v slovenski Istri) oziroma pripravljenost na sodelovanje (ostali 4).

1.2.2 Opazovana populacijska skupina

Opazovana populacijska skupina so bili starejši odrasli v petih izbranih domovih za starejše ter njihovi skrbniki, ki so bili zaposleni v izbranih petih domovih za starejše. Število vključenih ljudi ni bilo določeno vnaprej, temveč je posledica pripravljenosti starejših odraslih in skrbnikov na sodelovanje (manjše število glede na pričakovane želje).

1.2.3 Orodje, potek raziskave in analiza podatkov

Meritve kakovosti notranjega zraka

Meritve kakovosti notranjega zraka smo izvedli v 55 sobah starejših odraslih, in sicer smo kakovost zraka spremljali v vsaki sobi približno eno leto. V vsako sobo smo namestili po en senzor kakovosti notranjega zraka (QingPing - www.qingping.com), s katerimi smo beležili temperaturo, relativno vlažnost zraka, CO2, sHOS in PM2,5. V raziskavo je bilo vključenih 55 starejših odraslih s povprečno starostjo 70 let in 27 skrbnikov s povprečno starostjo 50 let.

Starejši odrasli so lahko ves čas izvajanja meritev spremljali podatke o kakovosti zraka na zaslonu senzorja v svoji sobi. Predstavljeni podatki so bili barvno kodirani glede na ustreznost izmerjene vrednosti: od temno rdeče barve za tvegane vrednosti (nevarno oziroma zelo nevarno), oranžne za vmesne vrednosti (rahlo nezdravo oziroma rahlo visoko) do zelene barve za ustrezne vrednosti (dobro oziroma odlično) (Slika 1).

Slika 1 Prikaz vrednosti posameznih parametrov kakovosti zraka, uporabljene na izbranih senzorjih kakovosti zraka (vrednosti temperature zraka in relativne vlažnosti zraka so določene s standardom ANSI/ASHRAE 55-2023).

Zbrani podatki s senzorjev so bili analizirani v programski opremi R (različica 4.3.1). Vse merjene parametre (temperatura in relativna vlažnost zraka, PM2.5, sHOS in CO2) smo razvrstili glede na veljavne zakonske zahteve na ustrezne oziroma neustrezne.

Samoocena kakovosti zraka

Samooceno kakovosti zraka smo izvedli med starejšimi odraslimi (n = 40) in njihovimi skrbniki (n = 27). S pomočjo vprašalnika, prilagojenega po vprašalniku iz študije toplotnega okolja v stanovanjskih stavbah v Harbinu (27), smo ocenjevali kakovost zraka. Udeleženci so samoocenili temperaturo zraka (ali želijo, da je zrak toplejši, hladnejši oziroma brez spremembe, ali je temperatura sprejemljiva oziroma nesprejemljiva) in percepcijo dotoka zraka (zrak so opisali z enim ali več od naslednjih deskriptorjev: soparen, svež, suh ali vlažen zrak). Nato so samoocenili zaznano udobje zraka (pretok zraka, relativno vlažnost zraka, splošno udobje v povezavi z zrakom) na petstopenjski lestvici: zelo neudobno (–2), neudobno (–1), udobno (0), precej udobno (+1) in zelo udobno (+2).

Podatki o zaznavi kakovosti zraka so predstavljeni kot delež oseb (v odstotkih), ki so na določeno vprašanje podale specifične odgovore.

2. REZULTATI

2.1. Krovni pregled literature

V krovni pregled literature smo vključili skupno 14 sistematičnih pregledov, ki se osredotočajo predvsem na kakovost notranjega okolja in temperaturo zraka v zaprtih prostorih, v manjšini pa tudi na grajeno okolje. Večina vključenih sistematičnih pregledov je imela narejeno metaanalizo (n = 11). Pregledane članke smo združili v tri sklope, glede na obravnavano tematiko: (1) kakovost notranjega in zunanjega zraka, n = 7; (2) temperatura zraka in vročinski valovi, n = 6; (3) grajeno okolje, n = 1.

Večina sistematičnih pregledov se je osredotočala na kakovost zraka, kjer je bila najpogosteje preučevana kakovost notranjega zraka s poudarkom na PM2,5 (28, 29, 30, 31, 32, 33) ter vročinski valovi s poudarkom na podnebnih spremembah, umrljivosti in obolevnosti, najpogosteje zaradi srčno-žilne bolezni in bolezni dihal (34, 35, 36, 37). Našli smo le en sistematični pregled o vplivu grajenega okolja na zdravje starejših odraslih, in sicer je ta študija preučevala posamezne značilnosti bivalnega okolja (npr. notranja oprema, prisotnost dvigal) in dostopnost stanovanj (38). Najpogosteje so bili v sistematičnih pregledih preučevani naslednji opazovani izidi: srčno-žilne bolezni (32, 33, 35, 39), kognitivne okvare (28, 29), bolezni, povezane z vročino (37), bolezni dihal (29, 35), demenca (29) in težave s spanjem (31). Dve študiji sta obravnavali učinke na zdravje na splošno (30, 38). Podrobnejše informacije so zbrane v Preglednici 1.

2.1.1 Kakovost notranjega in zunanjega zraka

Študije o kakovosti zraka se osredotočajo na izpostavljenost PM2,5, ozonu ter onesnaženosti v notranjih in zunanjih prostorih ter ugotavljajo različne možne negativne učinke na zdravje: atrijska fibrilacija, zmanjšana telesna aktivnost, sedeče vedenje, slabša kakovost spanja, demenca, srčno-žilne bolezni ter kognitivne motnje. Wang in sod. (33) so ugotovili, da lahko izpostavljenost zraku, onesnaženemu s PM2,5, poveča tveganje za nastanek atrijske fibrilacije pri starejših odraslih, in predlagajo, da se poveča ozaveščenost o preventivnih aktivnostih za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku. D'Oliveira in sod. (30) so preučevali povezanost med onesnaženostjo z delci PM2,5 in aktivnostmi starejših odraslih, obravnavali so predvsem telesno aktivnost in sedeče vedenje. Telesna dejavnost, ki se izvaja v zaprtih prostorih in na prostem, je lahko ovirana zaradi morebitne izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Izpostavljenost onesnaženemu zraku bolj ogroža osebe z zdravstvenimi stanji, kot so zmanjšana pljučna funkcija, visok krvni tlak ter druge srčno-žilne in pljučne bolezni. Tako onesnaženost zraka kot način sporočanja in slabša ozaveščenost lahko doprinesejo k manj pogostemu izvajanju telesne dejavnosti na prostem in prispevajo k bolj sedečemu življenjskemu slogu. Kljub nasprotujočim rezultatom študij (na eni strani ima onesnažen zrak negativen vpliv na zdravje starejših odraslih med telesno aktivnostjo, po drugi strani pa lahko telesna aktivnost ublaži negativne učinke onesnaževal na zdravje starejših odraslih med samo vadbo) rezultati pregleda kažejo, da telesna aktivnost v okoljih z nizkimi koncentracijami onesnaževal prinaša koristi in zmanjšuje zdravstvena tveganja, pasivno sedeče vedenje v okoljih z visoko stopnjo onesnaženosti zraka pa dodatno poslabšuje zdravje starejših odraslih. Telesna aktivnost v okolju z nizkimi koncentracijami onesnaženega zraka prinaša koristi in zmanjšuje tveganje za zdravje, medtem ko dolgotrajno sedenje v okolju z visokimi koncentracijami onesnaženega zraka poslabša zdravje starejših odraslih. Onesnažen zunanji zrak predstavlja pomembno tveganje za zdravje pri osebah s srčno-žilnimi boleznimi, še posebej pri starejših odraslih. Študije so bile večinoma izvedene v urbanem okolju (10 študij), nekatere v mešanem okolju (3 v urbanem in ruralnem okolju, 1 v urbanem, trgovsko-poslovnem in ruralnem območju), v 6-ih študijah niso poročali kraja izvedbe in 1 študija je bila izvedena tako v eksperimentalni komori kot tudi v urbanem okolju. Večina študij je bila izvedena v zunanjem okolju (n = 18), 2 študiji pa v notranjem okolju. Le dve študiji sta izvedli primerjavo med različnimi okolji (1 študija je izvedla primerjavo med zunanjim in notranjim okoljem, 1 med ruralnim in urbanim okoljem). Nadalje so Liu in sod. (31) raziskovali povezave med izpostavljenostjo onesnaženemu zunanjemu in notranjemu zraku in spanjem (kakovost spanja, trajanje spanja, motnje spanja in dnevna zaspanost). Pri odraslih je bila izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana s težavami z dihanjem med spanjem. Objavljene študije so ugotovile tudi povezave med splošno kakovostjo spanja, motnjami spanja (npr. povečana dnevna zaspanost, zmanjšano trajanje spanja) in onesnaženostjo zraka. Chandra in sod. (29) ugotavljajo, da lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku poslabša tudi kognitivne sposobnosti skozi celotno življenjsko obdobje. Obstaja večje tveganje za razvoj demence pri starejših odraslih. Med drugim avtorji izpostavljajo študijo med starejšimi odraslimi (n = 680, povprečna starost 71 let), ki je odkrila statistično pomembno povezanost med izpostavljenostjo delcem PM zaradi prometa in upadom kognitivnih funkcij. Nobena študija (od skupno 84) ni bila izvedena v državah z nizkim in srednjim socialno-ekonomskim statusom, kljub temu da se marsikje soočajo z visokimi ravnmi onesnaženosti zraka (40, 41) in visokimi stopnjami demence (42, 43). Sistematični pregled epidemioloških študij v zvezi s spremljanjem stopnje umrljivosti ali sprejemov v bolnišnico zaradi kratkotrajne izpostavljenosti ozonu, ki so ga opravili Bell in sod. (39), pa kaže, da so nekatere populacijske skupine, zlasti starejši odrasli, izjemno občutljive na kratkotrajno izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona (več kot 100 μg/m³ v povprečju 8-urnega obdobja (44)). Ugotovitve kažejo, da se simptomi zaradi izpostavljenosti ozonu razlikujejo glede na starost in zaposlitev (poklic) ter glede na spol, raso, etnično pripadnost in druge socialno-ekonomske kazalnike. Dokazi o tem, katere populacijske skupine so najbolj občutljive na povišane vrednosti ozona, so potrebni: za obveščanje zdravnikov o tem, kateri bolniki se soočajo z večjim tveganjem; za pomoč nosilcem odločanja, ki oblikujejo predpise o kakovosti zraka; za pomoč občutljivim posameznikom (predvsem posameznikom s kroničnimi pljučnimi boleznimi) in tistimi, ki morda želijo spremeniti svojo izpostavljenost ozonu in razumeti dejavnike tveganja, ki jih ogrožajo. Wang in sod. (32) so raziskovali tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj pri starejših odraslih zaradi izpostavljenosti PM2,5. Izpostavljenost PM2,5 je povezana z zmanjšano variabilnostjo srčnega utripa pri starejših odraslih, kar kaže na motnje delovanja avtonomnega živčnega sistema srca po izpostavljenosti PM2,5. Dolgotrajna izpostavljenost PM2,5 je bila močneje povezana s spremembami variabilnosti srčnega utripa kot kratkoročna izpostavljenost. Visoka variabilnost srčnega utripa je znak zdravega delovanja avtonomnega živčnega sistema srca. To pomeni, da srce prilagaja svoj utrip glede na različne situacije in potrebe telesa, kar je pomembno za uravnavanje krvnega tlaka, dovajanje kisika in hranil v tkiva ter splošno zdravje srca. Rezultati kažejo, da lahko izpostavljenost starejših odraslih delcem PM2,5 spremeni avtonomno delovanje srca in poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Večina študij, ki jih obravnava Mahfoz in sod. (28), nakazuje povezanost med onesnaženostjo notranjega zraka in kognitivnimi težavami. Ugotavljajo povezanost med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih zaradi uporabe čistih (plin, elektrika) in trdnih (biomasa, kerozin, oglje, premog) goriv za kuhanje in ogrevanje in kognitivnimi težavami pri starejših ženskah (v študije je bilo vključenih več starejših žensk kot moških, hkrati pa tudi WHO (45) poudarja, da je zaradi tradicionalnih vlog v gospodinjstvu izpostavljenost žensk in otrok onesnaženju zraka v notranjih prostorih nesorazmerno visoka, kar vodi v večje zdravstvene težave v primerjavi z moškimi). Nekateri povezani vzroki za onesnaženje notranjega zraka vključujejo: slabo kakovost zgradb, pomanjkanje ozaveščenosti o učinkih pasivnega kajenja v zaprtih prostorih, bivanje v bližini prometnih cest, ter večje število ljudi, ki živijo na enoto prostora. Pomanjkljivost večine predstavljenih študij, ki jih navajajo Mahfoz in sod. (28), je uporaba samoocenjevalnega strukturiranega vprašalnika za oceno virov energije v gospodinjstvu, vključno z gorivi za kuhanje in ogrevanje. Poleg tega podatke težko posplošimo na splošno populacijo, saj so bili večinoma tesno povezani s starostjo in spolom.

2.1.2 Temperatura zraka in vročinski valovi

Razumevanje, katere zdravstvene težave so povezane z izpostavljenostjo toploti (temperaturo zraka), je ključno za preprečevanje smrti in bolezni zaradi vročinskih valov, zlasti med starejšimi odraslimi. Bunker in sod. (36) so ugotovili, da pri starejših odraslih zvišanje temperature okolja za 1 °C poleti poveča umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, bolezni dihal in možgansko-žilnih bolezni, ter poveča obolevnost za sladkorno bolezen, bolezni sečil, bolezni, povezanih z izpostavljenostjo vročini, in nalezljivimi boleznimi; znižanje temperature za 1 °C pozimi pa poveča umrljivost zaradi bolezni dihal ter srčno-žilnih bolezni. Sistematični pregled ugotavlja, da je tveganje za neugodne izide, ki jih povzroča spremenjena temperatura v okolju, pri starejših odraslih bistveno večje. Raziskovalci predvidevajo, da se bodo tveganja za bolezni, povezane z ekstremnimi temperaturami (kot so npr. bolezni možganskih žil, srčno-žilne bolezni, bolezni sečil, nalezljive bolezni, sladkorna bolezen, bolezni, povezane z vročino in bolezni dihal), povečala s podnebnimi spremembami in globalnim staranjem prebivalstva. Arsad in sod. (34) so v pregled literature vključili in pregledali 32 člankov ter opredelili dejavnike ranljivosti za umrljivost in obolevnost v vročinskih valovih. Pri oceni ranljivosti so opredelili naslednje dejavnike: sociodemografske (starejši ljudje, otroci, nizek socialno-ekonomski status, nižja izobrazba), zdravstveno stanje (srčno-pljučne bolezni, bolezni ledvic, sladkorna bolezen, duševne bolezni) in življenje na podeželju. Najvišje uvrščen dejavnik je bila starost. Pri preučevanju vplivov vročinskih valov na umrljivost in obolevnost so ugotovili, da so najbolj ranljive osebe z obolenji, kot so srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. Faurie in sod. (37) so obravnavali vpliv povišanih temperatur na zdravje ljudi in ugotavljali, da povišana temperatura lahko vodi do večjega pojava bolezni, povezanih z izpostavljenostjo visokim temperaturam (npr. toplotna izčrpanost, toplotna kap, dehidracija, hipovolemija): rezultati so pokazali, da se je za vsak dvig temperature za 1 °C, merjen od izhodiščnih temperatur, obolevnost zaradi bolezni, povezanih z izpostavljenostjo vročini, povečala za 18 % in umrljivost za 35 %. Metaanaliza obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni, povezanih z izpostavljenostjo vročini (izpostavljenost visoki temperaturi okolja in/ali med obdobji vročinskih valov), je pokazala povečano tveganje. Tveganje je bilo večje pri ljudeh, starejših od 65 let, in tistih, ki živijo v zmernih podnebnih pasovih. Cheng in sod. (35) so s sistematičnim pregledom in metaanalizo prikazali učinke vročinskih valov na štiri glavne zdravstvene izide: obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal. Pregled vključuje 54 člankov iz 20 držav, med njimi 22 študij o obolevnosti zaradi srčno-žilnih bolezni, 36 o umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, 20 o obolevnosti zaradi bolezni dihal in 27 o umrljivosti zaradi bolezni dihal (nekateri članki so obravnavali več izidov hkrati). Izvedene so bile tudi podskupinske analize glede na spol, starost in vzrok bolezni. Ugotovljeno je bilo, da so bili vročinski valovi na splošno povezani s povečanim tveganjem za umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal, medtem ko niso imeli pomembnega vpliva na obolevnost zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal. Pri umrljivosti so bile ugotovljene pomembne povezave med starejšimi pri ishemični bolezni srca, možganski kapi, srčnem popuščanju in kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB). Omeniti velja, da se je tveganje za tri od štirih izidov (obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni ter umrljivost zaradi bolezni dihal) med izjemnimi vročinskimi valovi znatno povečalo. Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal se zdi bolj občutljiva na vročinske valove v primerjavi z obolevnostjo. Nadalje Liu in sod. (46) dodajajo dokaze o povečanem tveganju za srčno-žilne bolezni zaradi izpostavljenosti zunanjim visokim temperaturam v različnih podnebnih pasovih. V metaanalizo so vključili 266 člankov in rezultati so pokazali velike razlike med umrljivostjo in obolevnostjo zaradi heterogenosti okoljskih razmer in demografskih značilnosti med pregledanimi študijami. Kljub heterogenosti so rezultati pokazali, da je povišanje temperature za 1 °C statistično pozitivno povezano z umrljivostjo, povezano s srčno-žilnimi boleznimi (splošno tveganje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni se je povečalo za 2,1 %, pri čemer je bilo najvišje tveganje ugotovljeno pri možganski kapi in koronarni bolezni srca). Povečanje temperature za 1 °C je bilo prav tako povezano s povečanjem obolevnosti (0,5 %) zaradi aritmij, srčnega zastoja in koronarne srčne bolezni. Ugotovitve kažejo, da izpostavljenost vročini povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost pri ženskah, osebah, starejših od 65 let, posameznikih, ki živijo v tropskih podnebjih, ter prebivalcih držav s srednje nizkim dohodkom. Vročinski valovi so bili pomembno povezani s povečanjem tveganja umrljivosti za 11,7 %, pri čemer se je tveganje povečalo z naraščajočo intenzivnostjo vročinskih valov. Liu in sod. (46) ugotavljajo, da bi lahko obsežna izpostavljenost visokim temperaturam, skupaj z naraščajočim deležem starejšega prebivalstva, povzročila naraščanje negativnih zdravstvenih izidov, povezanih s srčno-žilnimi boleznimi, še posebej v kontekstu segrevanja podnebja.

Sistematični pregled, ki so ga opravili Tham in sod. (47), identificira in ocenjuje dokaze o neposrednih in posrednih vplivih visokih temperatur v zaprtih prostorih na duševno in telesno zdravje ter ugotavlja, da imajo visoke notranje temperature vplive na različne vidike človekovega zdravja: zdravje dihal, obvladovanje sladkorne bolezni ter simptome shizofrenije in demence (41). Poslabšanje simptomov v toplih notranjih okoljih je klinično pomembno za ogrožene populacijske skupine (osebe s kroničnimi zdravstvenimi stanji, starejši in zelo majhni otroci) in tiste, ki skrbijo zanje. Tham in sod. (47) nadalje ugotavljajo, da je prag notranje temperature, pri katerem se začnejo pojavljati škodljivi vplivi na zdravje, težko določiti in zaključujejo, da so potrebne obsežne znanstvene raziskave za določitev maksimalnega praga notranje temperature.

2.1.3 Grajeno okolje

V krovni pregled smo vključili 1 sistematični pregled, ki je obravnaval grajeno bivalno okolje (bolj natančno skupnostna stanovanja). Heller s sodelavci (38) je v pregled vključil 15 študij in raziskoval odnos med fizičnimi značilnostmi skupnostnih stanovanj (kot so npr. višina in lokacija stranišča, širina vratne odprtine, ograja ob stopnicah, osvetlitev, ustreznost talne obloge, opremljenost vhodnega prostora, kuhinje, spalnice in kopalnice, prezračevanje, pragovi idr.) dostopnostjo (npr. težave pri vstopu v stanovanje, pojavnost stopnic oziroma dvigala, hodniki idr.) in različnimi vidiki zdravja med starejšimi odraslimi (starost >60 let). Pri večini študij so poročali o pomembnih povezavah med značilnostmi grajenega bivalnega okolja in zdravstvenimi izidi. Ugotovili so, da lahko prenove domov, zagotavljanje ustreznega ogrevanja ter izboljšave prezračevanja in oskrbe z zdravstveno ustrezno vodo prispevajo k izboljšanju zdravja dihal, kakovosti življenja in duševnega zdravja starejših odraslih.

Tabela 1 Preglednica 1: Analiza sistematičnih pregledov, ki so vključeni v krovni pregled literature.

2.2 Presečna raziskava: ocena kakovosti zraka v notranjih prostorih

2.2.1 Meritve kakovosti notranjega zraka

Vrednosti vseh izmerjenih parametrov zraka v enoletnem obdobju izvajanja meritev so bile med 75,2 in 92 % časa izvajanja meritev znotraj vrednosti, ki so pri izbranem senzorju kakovosti notranjega zraka (QingPing – www.qingping.com) opredeljene kot ustrezne: temperatura zraka: 20–26 °C, relativna vlažnost zraka: 25–60 %, PM2,5: 35 μg/m³, sHOS: 1 mg/m³ ter CO2: 1000 ppm.

Rezultati meritev PM2,5 so pokazali, da so bile vrednosti v 92 % celotnega časa izvajanja meritev manjše ali enake 35 μg/m³ ter le 0,3 % časa >150 μg/m³. Koncentracije CO₂ so bile manjše ali enake 1000 ppm v 89,5 % celotnega časa izvajanja meritev ter med 1000 in 2000 ppm 10 % časa izvajanja meritev. Temperatura zraka je bila med 20 in 26 °C 88,9 % celotnega časa izvajanja meritev, in sicer se je temperatura zraka gibala med 11,3 in 32,9 °C, s povprečno vrednostjo 23,4 °C in standardnim odklonom 1,96 °C. V 7,6 % celotnega časa izvajanja meritev je bila temperatura višja od 26 °C in v 3,5 % nižja od 20 °C. Ravni sHOS so bile manjše ali enake 1 mg/m³ v 75,2 % celotnega časa izvajanja meritev, nikoli pa niso bile večje kot 3,1 mg/m³. Vrednosti relativne vlažnosti zraka so bile 79,8 % celotnega časa izvajanja meritev med 25 in 60 % ter 17,6 % časa nad 60 %, in sicer se je relativna vlažnost zraka gibala med 16 in 79,5 %, s povprečno vrednostjo 46,7 % in standardnim odklonom 12,8 %.

2.2.2 Samoocena kakovosti notranjega zraka

Med sodelujočimi starejšimi odraslimi si je približno 10 % vprašanih želelo toplejši zrak, 13 % hladnejši, medtem ko večina (77 %) ni želela sprememb. Večina (91,2 %) je ocenila, da je temperatura zraka sprejemljiva. Večina udeležencev (57,5 %) je zrak opisala kot svež, 23,4 % jih je ocenilo zrak kot suh, 13,8 % kot soparnega in 5,3 % kot vlažnega.

Večina stanovalcev (86 %) je ocenila udobje glede na kakovost zraka, kot »udobno«, »precej udobno« oziroma »zelo udobno«. Prav tako je večina udeležencev dobro ocenila udobje glede na pretok zraka ter udobje glede na relativno vlažnost zraka (in sicer je z »udobno«, »precej udobno« in »zelo udobno« 85 % vprašanih ocenilo udobje glede na pretok zraka ter 80 % udobje glede na relativno vlažnost zraka) (Slika 2).

Slika 2 Zaznano udobje zraka v zaprtih prostorih v domovih za starejše s strani starejših odraslih.

Manjšina sodelujočih skrbnikov v izbranih domovih za starejše je želela toplejši (7,4 %) ali hladnejši zrak (7,4 %), večina (85,2 %) pa je menila, da temperature zraka ni potrebno spreminjati. Kar 80 % vprašanih skrbnikov je ocenilo temperaturo zraka kot sprejemljivo. 37 % udeležencev v raziskavi je zrak opisalo kot svež, 33 % jih je ocenilo zrak kot suh, 26 % kot soparnega in 7 % kot vlažnega.

Podobno kot pri starejših odraslih je večina vprašanih skrbnikov (85 %) ocenila udobje glede na kakovost zraka kot udobno (ocena »udobno«, »precej udobno« oziroma »zelo udobno«). 79 % skrbnikov je ocenilo udobje glede na pretok zraka z »udobno«, »precej udobno« ali »zelo udobno«, medtem ko jih je 89 % enako ocenilo udobje glede na relativno vlažnost zraka v sobi starejših odraslih. Najpogostejše nelagodje med skrbniki starejših odraslih v domovih za starejše je bilo povezano z udobjem glede na pretok zraka (22 %), sledita udobje glede na kakovost zraka (15 %) in udobje glede na relativno vlažnost zraka (11 %) (Slika 3).

Slika 3 Zaznano udobje zraka v zaprtih prostorih v domovih za starejše s strani skrbnikov starejših odraslih.

3 RAZPRAVA

Ugotovitve iz krovnega pregleda literature so pokazale, da so starejši odrasli še posebej dovzetni za negativne učinke slabše kakovosti notranjega zraka, vročinskih valov in neoptimalno zasnovanega grajenega okolja. Večina študij se osredotoča na notranjo kakovost zraka, pri čemer se preučuje predvsem izpostavljenost PM2,5, ozonu in drugim onesnaževalom (28, 29, 30, 31, 32, 33, 39). Dolgoročna izpostavljenost onesnaženemu zraku, zlasti visokim koncentracijam delcev PM2,5 in CO2, povečuje tveganje za razvoj in poslabšanje kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in bolezni dihal (40, 48, 49). Visoke temperature dodatno obremenjujejo srčno-žilni sistem, kar lahko privede do toplotno pogojenih zapletov, kot sta srčni infarkt in kap, saj se starejši odrasli slabše prilagajajo na nenadne temperaturne spremembe (50). Redno spremljanje ključnih okoljskih parametrov – vključno s temperaturo, relativno vlažnostjo, koncentracijami CO2, PM2,5 in HOS – omogoča pravočasno odkrivanje morebitnih odstopanj od normativnih vrednosti, preprečevanje zdravstvenih tveganj in sprejemanje ustreznih korektivnih ukrepov (51).

Neustrezno zasnovano grajeno okolje, kjer na primer ni učinkovitega prezračevanja ali ustreznega toplotnega ugodja, lahko dodatno prispeva k povečanju tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja pri starejših odraslih (52, 53, 54). Pri krovnem pregledu literature smo ugotovili, da manjkajo raziskave, ki bi celostno obravnavale notranje okolje in upoštevale več dejavnikov tveganja notranjega okolja (28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 46, 47). Primanjkuje poglobljenih študij o celostnem notranjem okolju, v katerem bivajo starejši odrasli (predvsem v domovih za starejše), ki bi obravnavale več parametrov notranjega okolja hkrati (npr. kakovost zraka, toplotno ugodje, zvočno ugodje itd.). Kljub ugotovitvam, da obstajajo pomembne povezanosti med značilnostmi bivalnega okolja in zdravstvenimi izidi, pa primanjkuje poglobljenih študij in kakovostnih dokazov (38).

Meritve kakovosti notranjega zraka so pokazale, da je v domovih za starejše potrebno večjo pozornost posvečati zagotavljanju ustrezne relativne vlažnosti zraka. Pri analizi zaznanega udobja zraka v zaprtih prostorih smo ugotovili, da je večina starejših odraslih in skrbnikov na petstopenjski lestvici percepcije udobja le-to glede na kakovost zraka ocenila kot ustrezno (ocene zelo udobno, precej udobno in udobno). Razlike v zaznavi skrbnikov in starejših odraslih so bile pri podrobnejšem opisovanju zraka: npr. več kot polovica starejših odraslih je zrak opisalo kot svež, med skrbniki pa ga je kot svežega opisalo le 37 %. Povezanosti med samoocenami in meritvami kakovosti notranjega zraka ne moremo opredeliti zaradi omejitev izvedene študije. Rezultati samoocen in meritev niso bili podani sistematično za vsako bivalno enoto posebej. V prihodnje predlagamo nadaljnje študije kakovosti notranjega okolja starejših odraslih, ki bi vključile več parametrov notranjega okolja in hkrati raziskale tudi povezanost med samoocenami in meritvami kakovosti notranjega zraka.

Za zmanjšanje tveganja za kronične bolezni so ključni celostni preventivni ukrepi, ki vključujejo izboljšanje grajenega okolja, vzpostavitev zgodnjih opozorilnih sistemov in medsektorsko sodelovanje. Pri grajenem okolju je pomembno, da so zgradbe zasnovane in vzdrževane na način, ki omogoča učinkovito regulacijo notranjih pogojev. Investicije v energetsko učinkovite, toplotno prilagodljive rešitve in posodobitev prezračevalnih sistemov zmanjšujejo ekstremna temperaturna nihanja in izboljšujejo kakovost zraka. Sistemi za hitro obveščanje ob vročinskih valovih omogočajo pravočasno ukrepanje in ozaveščanje ranljivih skupin.

Medsektorsko sodelovanje, ki vključuje zdravstvo, urbanistično načrtovanje, gradbeništvo, energetiko idr., omogoča oblikovanje celovitih strategij za izboljšanje notranjega okolja. Takšne strategije obsegajo redno vzdrževanje in posodabljanje prezračevalnih sistemov, uvedbo naprednih tehnologij za filtracijo zraka ter prilagojeno urbanistično načrtovanje, ki upošteva specifične potrebe starejših odraslih. Programi ozaveščanja o pomenu kakovostnega notranjega zraka in redni preventivni pregledi bistveno pripomorejo k zmanjšanju umrljivosti in obolevnosti med starejšimi (51, 53, 55). Lokalne oblasti v sodelovanju s strokovnjaki spodbujajo razvoj zelenih površin in izboljšanje urbanega okolja, kar lahko zmanjša učinke urbanih toplotnih otokov in izboljša kakovost zraka (55).

V Sloveniji NIJZ že uspešno sodeluje z različnimi deležniki na področju aktivnega in zdravega staranja (56). Na voljo so različni javnozdravstveni ukrepi in priporočila, kot so na primer Notranji zrak – Priporočila za prebivalce (57), Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh (58) idr.

4 ZAKLJUČEK

Notranje grajeno okolje je ključen dejavnik za zagotavljanje zdravega bivalnega okolja starejših odraslih, ki so zaradi starosti in prisotnosti kroničnih bolezni še posebej ranljivi. V krovnem pregledu literature ugotavljamo statistično značilno povezanost med kakovostjo zraka, zunanjimi temperaturnimi vplivi (npr. vročinskimi valovi) in bivalnimi pogoji ter negativnimi učinki na zdravje uporabnikov. Kljub obstoječim ugotovitvam obstaja potreba po poglobljenih študijah, ki natančno opredelijo vpliv specifičnih okoljskih parametrov (npr. temperatura in relativna vlažnost zraka, koncentracije CO2, PM2,5 in HOS) na zdravje starejših odraslih in prispevajo k opredelitvi potreb po praktičnih izboljšavah v vsakdanjem življenju.

Celostni pristopi, ki združujejo redno spremljanje okoljskih parametrov, izboljšanje grajenega okolja in medsektorsko sodelovanje, lahko učinkovito zmanjšajo tveganje za poslabšanje kroničnih bolezni pri starejših odraslih. Uporaba meritev parametrov kakovosti notranjega okolja je nujna, saj samoocene slednjih pogosto ne odražajo dejanskega stanja. Uvedba naprednih senzorjev in prilagoditev prezračevalnih sistemov v domovih za starejše lahko bistveno izboljša notranje pogoje ter pripomore k boljšemu zdravju in dobremu počutju, zlasti pri nepokretnih stanovalcih. Poleg teh ukrepov so za reševanje problematike kakovostnega notranjega okolja ključni celostni javnozdravstveni pristopi, ki vključujejo redno spremljanje okoljskih parametrov, izboljšave urbanističnega načrtovanja in investicije v energetsko učinkovite tehnologije.

Za nadaljnjo zaščito ranljivih skupin je nujno krepiti sodelovanje med različnimi institucijami in oblikovati na dokazih temelječe politike, ki bodo podprle odločevalce pri sprejemanju učinkovitih preventivnih ukrepov, osredotočene na zagotavljanje kakovostnega notranjega okolja, med drugim na kakovost zraka v zaprtih prostorih in toplotno ugodje.

Reference

1. Winker MA, Glass RM. The Aging Global Population: A Call for Papers. JAMA [Internet]. 1996 Dec 4 [cited 2024 Aug 5]; 276(21): 1758. Available from: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/411335.←
2. Nations U, of Economic D, Affairs S, Division P. World Population Prospects 2019 Highlights. 2019.←
3. STAT. STATISTIČNI URAD RS [Internet]. 2024 [cited 2024 Aug 5]. Available from: https://www.stat.si/.←
4. Leung MY, Wang C, Chan IYS. A qualitative and quantitative investigation of effects of indoor built environment for people with dementia in care and attention homes. Build Environ. 2019 Jun 15; 157: 89–100.←
5. Domovi za starejše | GOV.SI [Internet]. [cited 2024 Nov 5]. Available from: https://www.gov.si/teme/domovi-za-starejse/.←
6. Pei Z, Lin B, Liu Y, Zhu Y. Comparative study on the indoor environment quality of green office buildings in China with a long-term field measurement and investigation. Build Environ. 2015 Jan 1; 84: 80–8.←
7. Mujan I, Anđelković AS, Munćan V, Kljajić M, Ružić D. Influence of indoor environmental quality on human health and productivity - A review. J Clean Prod. 2019 Apr; 217: 646–57.←
8. Lin LY, Chuang HC, Liu IJ, Chen HW, Chuang KJ. Reducing indoor air pollution by air conditioning is associated with improvements in cardiovascular health among the general population. Science of The Total Environment. 2013 Oct; 463–4:176–81.←
9. Baloch RM, Maesano CN, Christoffersen J, Banerjee S, Gabriel M, Csobod É, et al. Indoor air pollution, physical and comfort parameters related to schoolchildren’s health: Data from the European SINPHONIE study. Science of The Total Environment. 2020 Oct; 739: 139870.←
10. Mu J, Kang J. Indoor Environmental Quality of Residential Elderly Care Facilities in Northeast China. Front Public Health. 2022 May 4; 10.←
11. Huang YC, Chu CL, Chang Lee SN, Lan SJ, Hsieh CH, Hsieh YP. Building users’ perceptions of importance of indoor environmental quality in long-term care facilities. Build Environ. 2013 Sep; 67: 224–30.←
12. Sattari Z, Weitkamp G, Meijering L. What happens behind doors? Exploring everyday indoor activities when ageing in place. J Aging Stud. 2023 Mar 1; 64: 101109.←
13. Alpérovitch A, Lacombe JM, Hanon O, Dartigues JF, Ritchie K, Ducimetière P, et al. Relationship Between Blood Pressure and Outdoor Temperature in a Large Sample of Elderly Individuals. Arch Intern Med. 2009 Jan 12; 169(1): 75.←
14. Aghamolaei R, Ghaani MR. Balancing the impacts of energy efficiency strategies on comfort quality of interior places: Application of optimization algorithms in domestic housing. Journal of Building Engineering. 2020 May; 29: 101174.←
15. Strøm‐Tejsen P, Zukowska D, Wargocki P, Wyon DP. The effects of bedroom air quality on sleep and next‐day performance. Indoor Air. 2016 Oct 5; 26(5): 679–86.←
16. Belmonte JF, Barbosa R, Almeida MG. CO2 concentrations in a multifamily building in Porto, Portugal: Occupants’ exposure and differential performance of mechanical ventilation control strategies. Journal of Building Engineering. 2019 May; 23: 114–26.←
17. Li W, Zhang J, Zhao T. Indoor thermal environment optimal control for thermal comfort and energy saving based on online monitoring of thermal sensation. Energy Build. 2019 Aug; 197: 57–67.←
18. Duarte CM, Jaremko Ł, Jaremko M. Hypothesis: Potentially Systemic Impacts of Elevated CO2 on the Human Proteome and Health. Front Public Health. 2020 Nov 16; 8.←
19. SIST EN 16798-1:2019 - Energy performance of buildings - Ventilation for buildings - Part 1: Indoor [Internet]. 2019 [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://standards.iteh.ai/catalog/standards/sist/685c3779-dc1d-49c4-aab3-f9ea40768609/sist-en-16798-1-2019?srsltid=AfmBOoqYqcaeWtwC_bJorTb5gDbhJtgYHm7CU3WqNMgwPIjoJ5Hj_1MI.←
20. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) [Internet]. št. 43/11 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5537.←
21. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (PISRS) [Internet]. št. 89/1999 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV418.←
22. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (PISRS) [Internet]. št. 89/1999 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV418.←
23. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (PISRS) [Internet]. št. 42/02 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV4223.←
24. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR. Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2022 ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB 2 izdaja. Ljubljana.←
25. WHO. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants [Internet]. 2010 [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://www.who.int/publications/i/item/9789289002134.←
26. Song W, Kwan MP. Air pollution perception bias: Mismatch between air pollution exposure and perception of air quality in real-time contexts. Health Place. 2023 Nov 1; 84: 103129.←
27. Singh S, Bajorek B. Defining ‘elderly’ in clinical practice guidelines for pharmacotherapy. Pharm Pract (Granada) [Internet]. 2014 Oct 1 [cited 2023 Nov 13]; 12(4). Available from: /pmc/articles/PMC4282767/.←
28. Wang ZJ, Wang G, Lian LM. A field study of the thermal environment in residential buildings in Harbin. Transactions-American Society of Heating Refrigerating and Air Conditioning Engineers [Internet]. 2003 [cited 2023 Nov 14]; 109(2): 350–5. Available from: https://www.aivc.org/resource/field-study-thermal-environment-residential-buildings-harbin.←
29. Bin Mahfoz TM, Alzahrani M, Shaik RA, Ahmad MS, Ahmad RK, Yusuf M, et al. Association of indoor air pollution on cognitive dysfunction among elderly. Eur Rev Med Pharmacol Sci. 2021; 25(18): 5664–73.←
30. Chandra M, Rai CB, Kumari N, Sandhu VK, Chandra K, Krishna M, et al. Air Pollution and Cognitive Impairment across the Life Course in Humans: A Systematic Review with Specific Focus on Income Level of Study Area. Int J Environ Res Public Health [Internet]. 2022 Feb 1 [cited 2023 Oct 22]; 19(3). Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35162428/.←
31. D’Oliveira A, Dominski FH, De Souza LC, Branco JHL, Matte DL, da Cruz WM, et al. Impact of air pollution on the health of the older adults during physical activity and sedentary behavior: A systematic review. Environ Res. 2023 Oct; 234: 116519.←
32. Liu J, Wu T, Liu Q, Wu S, Chen JC. Air pollution exposure and adverse sleep health across the life course: A systematic review. Environmental Pollution. 2020 Jul; 262: 114263.←
33. Wang F, Liang Q, Sun M, Ma Y, Lin L, Li T, et al. The relationship between exposure to PM2.5 and heart rate variability in older adults: A systematic review and meta-analysis. Chemosphere. 2020 Dec; 261: 127635.←
34. Wang F, Ahat X, Liang Q, Ma Y, Sun M, Lin L, et al. The relationship between exposure to PM2.5 and atrial fibrillation in older adults: A systematic review and meta-analysis. Science of The Total Environment. 2021 Aug; 784: 147106.←
35. Arsad FS, Hod R, Ahmad N, Ismail R, Mohamed N, Baharom M, et al. The Impact of Heatwaves on Mortality and Morbidity and the Associated Vulnerability Factors: A Systematic Review. Int J Environ Res Public Health [Internet]. 2022 Dec 1 [cited 2023 Nov 9]; 19(23). Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36498428/.←
36. Cheng J, Xu Z, Bambrick H, Prescott V, Wang N, Zhang Y, et al. Cardiorespiratory effects of heatwaves: A systematic review and meta-analysis of global epidemiological evidence. Environ Res. 2019 Oct; 177: 108610.←
37. Bunker A, Wildenhain J, Vandenbergh A, Henschke N, Rocklöv J, Hajat S, et al. Effects of Air Temperature on Climate-Sensitive Mortality and Morbidity Outcomes in the Elderly; a Systematic Review and Meta-analysis of Epidemiological Evidence. EBioMedicine. 2016 Apr; 6: 258–68.←
38. Faurie C, Varghese BM, Liu J, Bi P. Association between high temperature and heatwaves with heat-related illnesses: A systematic review and meta-analysis. Science of The Total Environment [Internet]. 2022 Dec; 852: 158332. Available from: https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0048969722054316.←
39. Heller C, Haak M, Schmidt SM, Chiatti C, Ekstam L, Nilsson MH, et al. The Relationship Between Physical Housing Characteristics, Housing Accessibility and Different Aspects of Health Among Community-Dwelling Older People: A Systematic Review. J Aging Health. 2023 May 18.←
40. Bell ML, Zanobetti A, Dominici F. Who is More Affected by Ozone Pollution? A Systematic Review and Meta-Analysis. Am J Epidemiol [Internet]. 2014 Jul 7 [cited 2023 Oct 22]; 180(1): 15. Available from: /pmc/articles/PMC4070938/.←
41. Air quality, energy and health [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.who.int/teams/environment-climate-change-and-health/air-quality-and-health/health-impacts/equity-impacts.←
42. Global air pollution exposure and poverty | Enhanced Reader.←
43. Dementia [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dementia.←
44. Dementia statistics | Alzheimer’s Disease International (ADI) [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.alzint.org/about/dementia-facts-figures/dementia-statistics/..←
45. WHO. WHO global air quality guidelines: particulate matter (‎PM2.5 and PM10)‎, ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide [Internet]. 2021 [cited 2024 May 9]. Available from: https://iris.who.int/handle/10665/345329.←
46. Household air pollution [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/household-air-pollution-and-health.←
47. Liu J, Varghese BM, Hansen A, Zhang Y, Driscoll T, Morgan G, et al. Heat exposure and cardiovascular health outcomes: a systematic review and meta-analysis. Lancet Planet Health [Internet]. 2022 Jun 1 [cited 2023 Nov 9]; 6(6): e484–95. Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35709806/.←
48. Tham S, Thompson R, Landeg O, Murray KA, Waite T. Indoor temperature and health: a global systematic review. Public Health. 2020 Feb 1; 179: 9–17.←
49. Kjellstrom T. Climate change, direct heat exposure, health and well-being in low and middle-income countries. Glob Health Action [Internet]. 2009 [cited 2025 Mar 4]; 2(1): 10.3402/gha.v2i0.1958. Available from: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2780846/.←
50. Brunekreef B, Holgate ST. Air pollution and health. Lancet [Internet]. 2002 Oct 19 [cited 2025 Mar 4]; 360(9341): 1233–42. Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12401268/.←
51. WHO. Heat and health in the WHO European Region: updated evidence for effective prevention [Internet]. 2021 [cited 2023 Nov 13]. Available from: https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289055406.←
52. WHO. WHO Guidelines for indoor air quality: Selected pollutants [Internet]. Denmark; 2002. Available from: https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0009/128169/e94535.pdf.←
53. Garin N, Olaya B, Miret M, Ayuso-Mateos JL, Power M, Bucciarelli P, et al. Built Environment and Elderly Population Health: A Comprehensive Literature Review. Clin Pract Epidemiol Ment Health [Internet]. 2014 Oct 27 [cited 2025 Mar 4]; 10(1): 103. Available from: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4211137/.←
54. Gripko M, Joseph A. The Role of the Built Environment in Supporting Older Adults’ Engagement: A Narrative Literature Review. https://doi.org/101177/19375867241250320 [Internet]. 2024 May 13 [cited 2025 Mar 4]; Available from: https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/19375867241250320?icid=int.sj-full-text.similar-articles.4.←
55. Barnett DW, Barnett A, Nathan A, Van Cauwenberg J, Cerin E. Built environmental correlates of older adults’ total physical activity and walking: a systematic review and meta-analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity 2017 14:1 [Internet]. 2017 Aug 7 [cited 2025 Mar 4]; 14(1): 1–24. Available from: https://ijbnpa.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12966-017-0558-z.←
56. Ward K, Lauf S, Kleinschmit B, Endlicher W. Heat waves and urban heat islands in Europe: A review of relevant drivers. Science of The Total Environment. 2016 Nov; 569–70: 527–39.←
57. Branka Božank, Jasmina Črnko Papić, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Marjetka Hovnik Keršmanc, Neda Hudopisk, Matej Ivartnik, et al. JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI V MEDSEKTORSKIH POLITKAH-IZZIVI AKTIVNEGA IN ZDRAVEGA STARANJA V SLOVENIJI NA REGIJSKI RAVNI [Internet]. Gabrijelčič Blenkuš M, Robin M, editors. 2017 [cited 2025 Mar 4]. Available from: http://www.staranje.si/.←
58. Notranji zrak - Priporočila za prebivalce | Nijz [Internet]. [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://nijz.si/moje-okolje/zrak/notranji-zrak-priporocila-za-prebivalce/..←
59. Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh | Nijz [Internet]. [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://nijz.si/moje-okolje/podnebne-spremembe/napotki-prebivalcem-za-ravnanje-v-vrocih-dneh/..←

Reference

1. Winker MA, Glass RM. The Aging Global Population: A Call for Papers. JAMA [Internet]. 1996 Dec 4 [cited 2024 Aug 5]; 276(21): 1758. Available from: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/411335.←
2. Nations U, of Economic D, Affairs S, Division P. World Population Prospects 2019 Highlights. 2019.←
3. STAT. STATISTIČNI URAD RS [Internet]. 2024 [cited 2024 Aug 5]. Available from: https://www.stat.si/.←
4. Leung MY, Wang C, Chan IYS. A qualitative and quantitative investigation of effects of indoor built environment for people with dementia in care and attention homes. Build Environ. 2019 Jun 15; 157: 89–100.←
5. Domovi za starejše | GOV.SI [Internet]. [cited 2024 Nov 5]. Available from: https://www.gov.si/teme/domovi-za-starejse/.←
6. Pei Z, Lin B, Liu Y, Zhu Y. Comparative study on the indoor environment quality of green office buildings in China with a long-term field measurement and investigation. Build Environ. 2015 Jan 1; 84: 80–8.←
7. Mujan I, Anđelković AS, Munćan V, Kljajić M, Ružić D. Influence of indoor environmental quality on human health and productivity - A review. J Clean Prod. 2019 Apr; 217: 646–57.←
8. Lin LY, Chuang HC, Liu IJ, Chen HW, Chuang KJ. Reducing indoor air pollution by air conditioning is associated with improvements in cardiovascular health among the general population. Science of The Total Environment. 2013 Oct; 463–4:176–81.←
9. Baloch RM, Maesano CN, Christoffersen J, Banerjee S, Gabriel M, Csobod É, et al. Indoor air pollution, physical and comfort parameters related to schoolchildren’s health: Data from the European SINPHONIE study. Science of The Total Environment. 2020 Oct; 739: 139870.←
10. Mu J, Kang J. Indoor Environmental Quality of Residential Elderly Care Facilities in Northeast China. Front Public Health. 2022 May 4; 10.←
11. Huang YC, Chu CL, Chang Lee SN, Lan SJ, Hsieh CH, Hsieh YP. Building users’ perceptions of importance of indoor environmental quality in long-term care facilities. Build Environ. 2013 Sep; 67: 224–30.←
12. Sattari Z, Weitkamp G, Meijering L. What happens behind doors? Exploring everyday indoor activities when ageing in place. J Aging Stud. 2023 Mar 1; 64: 101109.←
13. Alpérovitch A, Lacombe JM, Hanon O, Dartigues JF, Ritchie K, Ducimetière P, et al. Relationship Between Blood Pressure and Outdoor Temperature in a Large Sample of Elderly Individuals. Arch Intern Med. 2009 Jan 12; 169(1): 75.←
14. Aghamolaei R, Ghaani MR. Balancing the impacts of energy efficiency strategies on comfort quality of interior places: Application of optimization algorithms in domestic housing. Journal of Building Engineering. 2020 May; 29: 101174.←
15. Strøm‐Tejsen P, Zukowska D, Wargocki P, Wyon DP. The effects of bedroom air quality on sleep and next‐day performance. Indoor Air. 2016 Oct 5; 26(5): 679–86.←
16. Belmonte JF, Barbosa R, Almeida MG. CO2 concentrations in a multifamily building in Porto, Portugal: Occupants’ exposure and differential performance of mechanical ventilation control strategies. Journal of Building Engineering. 2019 May; 23: 114–26.←
17. Li W, Zhang J, Zhao T. Indoor thermal environment optimal control for thermal comfort and energy saving based on online monitoring of thermal sensation. Energy Build. 2019 Aug; 197: 57–67.←
18. Duarte CM, Jaremko Ł, Jaremko M. Hypothesis: Potentially Systemic Impacts of Elevated CO2 on the Human Proteome and Health. Front Public Health. 2020 Nov 16; 8.←
19. SIST EN 16798-1:2019 - Energy performance of buildings - Ventilation for buildings - Part 1: Indoor [Internet]. 2019 [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://standards.iteh.ai/catalog/standards/sist/685c3779-dc1d-49c4-aab3-f9ea40768609/sist-en-16798-1-2019?srsltid=AfmBOoqYqcaeWtwC_bJorTb5gDbhJtgYHm7CU3WqNMgwPIjoJ5Hj_1MI.←
20. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) [Internet]. št. 43/11 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5537.←
21. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (PISRS) [Internet]. št. 89/1999 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV418.←
22. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (PISRS) [Internet]. št. 89/1999 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV418.←
23. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (PISRS) [Internet]. št. 42/02 Uradni list RS; Available from: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV4223.←
24. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR. Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2022 ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB 2 izdaja. Ljubljana.←
25. WHO. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants [Internet]. 2010 [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://www.who.int/publications/i/item/9789289002134.←
26. Song W, Kwan MP. Air pollution perception bias: Mismatch between air pollution exposure and perception of air quality in real-time contexts. Health Place. 2023 Nov 1; 84: 103129.←
27. Singh S, Bajorek B. Defining ‘elderly’ in clinical practice guidelines for pharmacotherapy. Pharm Pract (Granada) [Internet]. 2014 Oct 1 [cited 2023 Nov 13]; 12(4). Available from: /pmc/articles/PMC4282767/.←
28. Wang ZJ, Wang G, Lian LM. A field study of the thermal environment in residential buildings in Harbin. Transactions-American Society of Heating Refrigerating and Air Conditioning Engineers [Internet]. 2003 [cited 2023 Nov 14]; 109(2): 350–5. Available from: https://www.aivc.org/resource/field-study-thermal-environment-residential-buildings-harbin.←
29. Bin Mahfoz TM, Alzahrani M, Shaik RA, Ahmad MS, Ahmad RK, Yusuf M, et al. Association of indoor air pollution on cognitive dysfunction among elderly. Eur Rev Med Pharmacol Sci. 2021; 25(18): 5664–73.←
30. Chandra M, Rai CB, Kumari N, Sandhu VK, Chandra K, Krishna M, et al. Air Pollution and Cognitive Impairment across the Life Course in Humans: A Systematic Review with Specific Focus on Income Level of Study Area. Int J Environ Res Public Health [Internet]. 2022 Feb 1 [cited 2023 Oct 22]; 19(3). Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35162428/.←
31. D’Oliveira A, Dominski FH, De Souza LC, Branco JHL, Matte DL, da Cruz WM, et al. Impact of air pollution on the health of the older adults during physical activity and sedentary behavior: A systematic review. Environ Res. 2023 Oct; 234: 116519.←
32. Liu J, Wu T, Liu Q, Wu S, Chen JC. Air pollution exposure and adverse sleep health across the life course: A systematic review. Environmental Pollution. 2020 Jul; 262: 114263.←
33. Wang F, Liang Q, Sun M, Ma Y, Lin L, Li T, et al. The relationship between exposure to PM2.5 and heart rate variability in older adults: A systematic review and meta-analysis. Chemosphere. 2020 Dec; 261: 127635.←
34. Wang F, Ahat X, Liang Q, Ma Y, Sun M, Lin L, et al. The relationship between exposure to PM2.5 and atrial fibrillation in older adults: A systematic review and meta-analysis. Science of The Total Environment. 2021 Aug; 784: 147106.←
35. Arsad FS, Hod R, Ahmad N, Ismail R, Mohamed N, Baharom M, et al. The Impact of Heatwaves on Mortality and Morbidity and the Associated Vulnerability Factors: A Systematic Review. Int J Environ Res Public Health [Internet]. 2022 Dec 1 [cited 2023 Nov 9]; 19(23). Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36498428/.←
36. Cheng J, Xu Z, Bambrick H, Prescott V, Wang N, Zhang Y, et al. Cardiorespiratory effects of heatwaves: A systematic review and meta-analysis of global epidemiological evidence. Environ Res. 2019 Oct; 177: 108610.←
37. Bunker A, Wildenhain J, Vandenbergh A, Henschke N, Rocklöv J, Hajat S, et al. Effects of Air Temperature on Climate-Sensitive Mortality and Morbidity Outcomes in the Elderly; a Systematic Review and Meta-analysis of Epidemiological Evidence. EBioMedicine. 2016 Apr; 6: 258–68.←
38. Faurie C, Varghese BM, Liu J, Bi P. Association between high temperature and heatwaves with heat-related illnesses: A systematic review and meta-analysis. Science of The Total Environment [Internet]. 2022 Dec; 852: 158332. Available from: https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0048969722054316.←
39. Heller C, Haak M, Schmidt SM, Chiatti C, Ekstam L, Nilsson MH, et al. The Relationship Between Physical Housing Characteristics, Housing Accessibility and Different Aspects of Health Among Community-Dwelling Older People: A Systematic Review. J Aging Health. 2023 May 18.←
40. Bell ML, Zanobetti A, Dominici F. Who is More Affected by Ozone Pollution? A Systematic Review and Meta-Analysis. Am J Epidemiol [Internet]. 2014 Jul 7 [cited 2023 Oct 22]; 180(1): 15. Available from: /pmc/articles/PMC4070938/.←
41. Air quality, energy and health [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.who.int/teams/environment-climate-change-and-health/air-quality-and-health/health-impacts/equity-impacts.←
42. Global air pollution exposure and poverty | Enhanced Reader.←
43. Dementia [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dementia.←
44. Dementia statistics | Alzheimer’s Disease International (ADI) [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.alzint.org/about/dementia-facts-figures/dementia-statistics/..←
45. WHO. WHO global air quality guidelines: particulate matter (‎PM2.5 and PM10)‎, ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide [Internet]. 2021 [cited 2024 May 9]. Available from: https://iris.who.int/handle/10665/345329.←
46. Household air pollution [Internet]. [cited 2025 Feb 11]. Available from: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/household-air-pollution-and-health.←
47. Liu J, Varghese BM, Hansen A, Zhang Y, Driscoll T, Morgan G, et al. Heat exposure and cardiovascular health outcomes: a systematic review and meta-analysis. Lancet Planet Health [Internet]. 2022 Jun 1 [cited 2023 Nov 9]; 6(6): e484–95. Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35709806/.←
48. Tham S, Thompson R, Landeg O, Murray KA, Waite T. Indoor temperature and health: a global systematic review. Public Health. 2020 Feb 1; 179: 9–17.←
49. Kjellstrom T. Climate change, direct heat exposure, health and well-being in low and middle-income countries. Glob Health Action [Internet]. 2009 [cited 2025 Mar 4]; 2(1): 10.3402/gha.v2i0.1958. Available from: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2780846/.←
50. Brunekreef B, Holgate ST. Air pollution and health. Lancet [Internet]. 2002 Oct 19 [cited 2025 Mar 4]; 360(9341): 1233–42. Available from: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12401268/.←
51. WHO. Heat and health in the WHO European Region: updated evidence for effective prevention [Internet]. 2021 [cited 2023 Nov 13]. Available from: https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289055406.←
52. WHO. WHO Guidelines for indoor air quality: Selected pollutants [Internet]. Denmark; 2002. Available from: https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0009/128169/e94535.pdf.←
53. Garin N, Olaya B, Miret M, Ayuso-Mateos JL, Power M, Bucciarelli P, et al. Built Environment and Elderly Population Health: A Comprehensive Literature Review. Clin Pract Epidemiol Ment Health [Internet]. 2014 Oct 27 [cited 2025 Mar 4]; 10(1): 103. Available from: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4211137/.←
54. Gripko M, Joseph A. The Role of the Built Environment in Supporting Older Adults’ Engagement: A Narrative Literature Review. https://doi.org/101177/19375867241250320 [Internet]. 2024 May 13 [cited 2025 Mar 4]; Available from: https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/19375867241250320?icid=int.sj-full-text.similar-articles.4.←
55. Barnett DW, Barnett A, Nathan A, Van Cauwenberg J, Cerin E. Built environmental correlates of older adults’ total physical activity and walking: a systematic review and meta-analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity 2017 14:1 [Internet]. 2017 Aug 7 [cited 2025 Mar 4]; 14(1): 1–24. Available from: https://ijbnpa.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12966-017-0558-z.←
56. Ward K, Lauf S, Kleinschmit B, Endlicher W. Heat waves and urban heat islands in Europe: A review of relevant drivers. Science of The Total Environment. 2016 Nov; 569–70: 527–39.←
57. Branka Božank, Jasmina Črnko Papić, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Marjetka Hovnik Keršmanc, Neda Hudopisk, Matej Ivartnik, et al. JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI V MEDSEKTORSKIH POLITKAH-IZZIVI AKTIVNEGA IN ZDRAVEGA STARANJA V SLOVENIJI NA REGIJSKI RAVNI [Internet]. Gabrijelčič Blenkuš M, Robin M, editors. 2017 [cited 2025 Mar 4]. Available from: http://www.staranje.si/.←
58. Notranji zrak - Priporočila za prebivalce | Nijz [Internet]. [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://nijz.si/moje-okolje/zrak/notranji-zrak-priporocila-za-prebivalce/..←
59. Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh | Nijz [Internet]. [cited 2025 Mar 4]. Available from: https://nijz.si/moje-okolje/podnebne-spremembe/napotki-prebivalcem-za-ravnanje-v-vrocih-dneh/..←