Zdravo spanje je ključ do dobrega zdravja in pravičnejših izidov za vse

Uvod

Spanje oblikujejo naše individualne okoliščine, rutine in izzivi, pri čemer posameznik tako zadovoljuje svoje potrebe kot tudi sprejema svoje odločitve znotraj družbenega okolja v katerem se nahaja (1). Kljub temu da je spanec bistveni del vsakdanjega življenja, je za mnoge ljudi po vsej Evropi postal privilegij. Pomanjkanje spanja tako ni le zdravstveni, temveč tudi socialni in ekonomski problem.

Zdravo spanje ima ključno vlogo pri celostnem delovanju človeka, saj pomembno vpliva na zdravje srca, presnovo, imunski sistem, delovanje možganov in duševno zdravje. Uravnava biološke procese, ki telesu omogočajo prilagajanje in delovanje – od genske regulacije do vedenjskih odzivov (2).

Spanje ni luksuz, ki bi bil namenjen le tistim, ki imajo preveč prostega časa, ampak je osnovna biološka potreba (3). Kljub temu pa so pomanjkanje spanja in motnje spanja zelo razširjene in prizadenejo tako odrasle kot otroke ter tako predstavljajo znatno breme za javno zdravje (4). Slabo spanje je povezano z negativnimi zdravstvenimi izidi, kot so srčno-žilne bolezni, debelost, sladkorna bolezen, hipertenzija, depresija in umrljivost zaradi vseh vzrokov. Krajši spanec od priporočenih sedem ur spanja za odrasle namreč poveča tveganja za razvoj teh težav in bolezni. Posledice pomanjkanja spanja se kažejo tudi v upadu kognitivnih funkcij, kar vpliva na pozornost, reakcijski čas, delovni in dolgoročni spomin, motorične sposobnosti in sposobnosti odločanja, verbalne funkcije in motivacijo. Po ocenah je približno 20 % vseh prometnih nesreč povezanih s pomanjkanjem spanja (5).

Delo v nočnih izmenah lahko povečuje tveganje za razvoj raka pri ljudeh

Številne biološke funkcije, kot so cikel spanja in budnosti, apetit, prebava, telesna temperatura in splošno razpoloženje, so usklajene s ponavljajočimi vzorci, znanimi kot cirkadiani ritmi. Te ritme uravnavajo geni cirkadiane ure, ki so prisotni v skoraj vsaki celici našega telesa, medtem ko osrednja ura v naših možganih usklajuje njihovo delovanje. Ta harmonija je ključna za optimalno zdravje. Ko pa so naši vzorci spanja ali izpostavljenost svetlobi moteni, na primer zaradi nočnega dela, časovne razlike ali izpostavljenosti svetlobi med običajnimi urami spanja, lahko to povzroči motnje cirkadianega ritma. Posledice vključujejo slabšo učinkovitost, večje tveganje za zdravje in večjo verjetnost nevarnih napak (6).

Na svetu je približno eden od petih delavcev zaposlen v nočni izmeni, kar je ključnega pomena za zagotavljanje neprekinjene proizvodnje in delovanje različnih dejavnosti. Delovna skupina Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji je delo v nočnih izmenah opredelila kot »verjetno rakotvorno za ljudi«. To temelji na dokazih o rakotvornosti pri živalih in omejenih dokazih pri ljudeh (7). Spanje je bilo pri raziskavah raka največkrat preučevano kot dejavnik tveganja, medtem ko je njegova vloga v smislu zaščitnega dejavnika pri preprečevanju raka manj raziskana. Zaradi tega zdravo spanje trenutno še ni del priporočil IARC za preprečevanje raka.

Socialne neenakosti in njihov vpliv na zdravo spanje

Slabo spanje pogosto odraža širšo socialno prikrajšanost in izključenost. Spanja namreč ne določajo le notranji biološki dejavniki, temveč tudi zunanji oz. okoljski, kot so svetloba, temperatura, hrup, kakovost zraka in celo letni časi, ki lahko naš počitek bodisi ovirajo bodisi izboljšajo. Ti okoljski dejavniki so pogosto pogojeni z družbenimi razmerami, in sicer so prikrajšane skupnosti pogosteje izpostavljene slabši kakovosti zraka, hrupu in drugim motnjam v soseskah, višji stopnji kriminala ter omejenemu dostopu do zelenih površin (8). Na spanje poleg bioloških in okoljskih dejavnikov vplivajo tudi psihološki in finančni stresorji, kot so negotovost glede osnovnih dobrin, občutek ogroženosti, digitalna preobremenjenost ter zahteve po stalni dosegljivosti delovne sile. Na spanje negativno vpliva tudi stres, ki lahko izhaja iz različnih virov, tudi okoljskih in družbenih dejavnikov (2).

Kombinacija slabšega socialnega in fizičnega okolja ter individualnih ranljivosti lahko vodi do povečanja gospodarskih stroškov zaradi nezadostnega spanja. Ekonomske posledice pomanjkanja spanca se lahko izrazijo v finančnih stroških (npr. v obliki povečanega koriščenja zdravstvenih storitev, več nesreč na delovnem mestu in v prometu, izgube produktivnosti, izpada davčnih prihodkov) ter nefinančnih stroških (npr. v obliki izgube kakovosti življenja in prezgodnje umrljivosti) (2). Nezadosten ali nekakovosten spanec je tudi pomemben dejavnik tveganja za slab akademski uspeh mladih, šolski rezultati pa v veliki meri določajo njihov dolgoročni socialni in ekonomski uspeh (10).

Zdravo spanje za vse

Zagotavljanje enakosti na področju zdravega spanja je ključnega pomena, zlasti za ranljive skupine, kot so ženske, otroci, osebe z nižjim socialno-ekonomskim statusom ter pripadniki rasnih in etničnih manjšin (2). Enakost na področju zdravega spanja pomeni zagotavljanje enakih možnosti za vse – ne glede na starost, spol, raso, geografsko lokacijo ali socialno-ekonomski status – da vsak lahko doseže priporočeno količino kakovostnega in učinkovitega spanca ob pravem času, tj. spanca, ki podpira tako telesno kot duševno zdravje in splošno dobro počutje (8).

Zdravstvene koristi dobrega spanca in negativne posledice njegovega pomanjkanja so dovolj jasne in dobro raziskane. To bi moralo spodbuditi takojšnje ukrepanje za vzpostavitev kulture zdravega spanja na lokalni, regionalni in globalni ravni, s ciljem izboljšanja zdravstvenih izidov za vse. Potrebno je spodbujati izobraževanje in ozaveščanje o zdravem spanju ter cirkadianem ritmu, vzpostaviti standardizirano zbiranje podatkov o teh področjih v vseh državah in vključiti pobude za zdravo spanje v javnozdravstvene strategije – vse z namenom izboljšanja splošnega počutja in krepitve javnega zdravja (2).

Informiranje samo po sebi verjetno ne bo prineslo trajnih sprememb. Potrebni so bolj interaktivni, na vedenje osredotočeni pristopi k spanju, ki ne ostajajo zgolj pri nasvetih, temveč temeljijo na teorijah vedenjskih sprememb. Med drugim so pomembna orodja in tehnike, ki ljudi bolj aktivno vključujejo – na primer postavljanje ciljev, spremljanje spalnih navad in pridobivanje povratnih informacij. To lahko zajema tudi obravnavo socialno-kognitivnih procesov, kot sta samozaupanje in spodbujanje socialne podpore. Poleg tega lahko vključujejo tudi zagotavljanje praktičnih virov, kot so čas, osebje in izobraževalna gradiva; denimo strategije sproščanja, nasvete za higieno spanja ter druga orodja, ki podpirajo zdrave spalne navade. Tudi tu je pomembno vključevanje zdravega spanja v širša prizadevanja za promocijo zdravja, kot so tista, osredotočena na prehrano in telesno dejavnost, kar prinaša praktičen in stroškovno učinkovit pristop (5). Prav tako ne gre zanemariti družbenih sprememb, ki individualno osvojeno znanje in veščine pomagajo zares podpreti (1).

Obetavne rešitve za izboljšanje zdravega spanja

Ciljno usmerjen in prilagojen pristop k zdravju prebivalstva je ključnega pomena za doseganje zdravega spanja in splošne zdravstvene enakosti na ravni skupnosti, s čimer se zagotavljajo enake koristi za vse posameznike (8, 9).

Na družbeni ravni se že pojavljajo obetavni pristopi za izboljšanje zdravega spanja, kot so ukinitev poletnega časa, sistematično odpravljanje prekarnega dela, omejevanje nadur, spodbujanje fleksibilnih oblik dela – krajšega delovnega časa in dela od doma ter kasnejšega pričetka pouka. V sodobnem svetu, kjer je stalna digitalna dostopnost postala običaj, namreč pritiski, da moramo biti vedno dosegljivi, negativno vplivajo na varnost in zdravje delavcev, zlasti na kakovost posameznikovega spanca.

V Sloveniji je vlada novembra 2023 naredila pionirski korak, ko je s spremembo Zakona o delovnih razmerjih uveljavila pravico do odklopa. Bistvo te pravice je preprosto: po določeni uri popoldne ali zvečer bi morali imeti čas zase, za družino in prijatelje – kar je ključni del ekonomije dobrega počutja.

V prihodnjih letih se bo Slovenija osredotočila na večnivojski pristop za zagotavljanje zdravega spanja za vse, pri čemer bo upoštevala vseživljenjsko perspektivo. Ukrepi so potrebni ne le na ravni posameznika in skupnosti temveč tudi v širših družbenih okvirih, kjer bo potrebno uravnotežiti spodbujanje zdravega spanja z družbenimi zahtevami. Slovenija se zaveda pomembnosti mednarodnega sodelovanja in učenja na podlagi primerov dobrih praks, zato vodi prizadevanja na področju spanja tudi v okviru skupnega evropskega projekta JA PreventNCD, katerega namen je pripraviti načrt skupnega strateškega ukrepanja na področju spanja skupaj z različnimi evropskimi partnerji.

Etika raziskovanja: Članek je bil preveden in prilagojen po izvornem članku objavljenem v reviji EuroHealthNet, ki je prvotni založnik: https://eurohealthnet-magazine.eu/good-sleep-is-essential-for-good-health-and-fairer-outcomes-for-all/.

Reference

1. Makivić I. Spanje v času družbenih sprememb. Psihološki inkubator. 2025; 12(17), 9–13.←
2. Lim DC, Najafi A, Afifi L, Bassetti C, Buysse DJ, Han F, Högl B, Melaku YA, Morin CM, Pack AI, Poyares D, Somers VK, Eastwood PR, Zee PC, Jackson CL; World Sleep Society Global Sleep Health Taskforce. The need to promote sleep health in public health agendas across the globe. Lancet Public Health. 2023 Oct;8(10):e820-e826.←
3. Grandner MA, Fernandez FX. The translational neuroscience of sleep: A contextual framework. Science. 2021 Oct 29;374(6567):568–73.←
4. Johnson DA, Billings ME, Hale L. Environmental Determinants of Insufficient Sleep and Sleep Disorders: Implications for Population Health. Curr Epidemiol Rep. 2018 Jun;5(2):61–9.←
5. Redeker NS, Caruso CC, Hashmi SD, Mullington JM, Grandner M, Morgenthaler TI. Workplace interventions to promote sleep health and an alert, healthy workforce. J Clin Sleep Med. 2019;15(4):649–57.←
6. Centre for Disease Prevention and Control (CDC). Recent News about Night Shift Work and Cancer: What Does it Mean for Workers?, 2021. Pridobljeno 30.10.2025 s spletne strani https://blogs.cdc.gov/niosh-science-blog/2021/04/27/nightshift-cancer/.←
7. Ward, Elizabeth M et al. Carcinogenicity of night shift work. The Lancet Oncology, Volume 20, Issue 8, 1058–9.←
8. Chandra L. Jackson, Chapter 10 - Determinants and health consequences of modifiable sleep health disparities, Editor(s): F. Javier Nieto, Donna J. Petersen, Foundations of Sleep Health,Academic Press, 2022.←
9. Seixas AA, Moore J, Chung A, Robbins R, Grandner M, Rogers A, Williams NJ, Jean-Louis G. Benefits of Community-Based Approaches in Assessing and Addressing Sleep Health and Sleep-Related Cardiovascular Disease Risk: a Precision and Personalized Population Health Approach. Curr Hypertens Rep. 2020 Jul 15;22(8):52.←
10. Gruber R, Somerville G, Bergmame L, Fontil L, Paquin S. School-based sleep education program improves sleep and academic performance of school-age children. Sleep Med. 2016 May;21:93–100.←