Rezultati epidemiološkega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji

1 UVOD

Od ustanovitve Globalne pobude za izkoreninjenje otroške paralize (angl. Global Polio Eradication Initiative) leta 1988 so države s celotnega sveta z izvajanjem strategij Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) do danes zmanjšale število primerov okužb z divjim poliovirusom (angl. Wild Poliovirus, WPV) za več kot 99 %. Otroška paraliza, povzročena z WPV, se danes endemično pojavlja le še v Pakistanu in Afganistanu, medtem ko je bila leta 1988 endemična v kar 125 državah (1). Evropska regija, vključno s Slovenijo, je bila leta 2002 s strani SZO razglašena za območje prosto otroške paralize (angl. polio-free) (2). Kljub temu aktualen izziv za vzdrževanje stanja odsotnosti otroške paralize v Evropi ostaja povezan z globalnimi migracijami (2) in z vzdrževanjem zadostne precepljenosti otrok proti otroški paralizi. Poleg okužb z WPV tveganje za javno zdravje predstavlja tudi pojav izbruhov okužb s poliovirusi, pridobljenimi s cepivom (angl. Vaccine Derived Poliovirus, VDPV). Tveganje za mednarodno širjenje poliovirusov je vse od maja 2014 s strani SZO opredeljeno kot nevarnost za javno zdravje mednarodnega pomena (3).

Izvor okužbe s poliovirusom je človek, ki je tudi edini naravni rezervoar za ta virus. Ne glede na pojav simptomov se pri okuženem posamezniku poliovirus nekaj dni pomnožuje v žrelu in nekaj tednov v črevesju, kar povzroča izločanje poliovirusa s slino in blatom v okolje (4). To omogoča spremljanje poliovirusov v odpadni vodi.

Spremljanje poliovirusov v odpadni vodi se že vrsto let uporablja v več razvitih državah in je bilo vzpostavljeno tudi na izbranih območjih držav v razvoju (5). V državah prostih otroške paralize ima spremljanje poliovirusov v odpadni vodi ključno vlogo pri odkrivanju možnega ponovnega vnosa WPV v državo, kot tudi pri spremljanju krožečega poliovirusa, pridobljenega s cepivom (angl. Circulating Vaccine Derived Poliovirus, cVDPV). Omogoča tudi nadzor laboratorijev za diagnostiko in objektov za proizvodnjo cepiv, kjer se infektivni poliovirus še vedno ohranja za potrebe potrditvene diagnostike, razvoja in proizvodnje cepiv ter spremljanja morebitnih izbruhov (6). V letu 2023 se je spremljanje poliovirusov v odpadni vodi izvajalo v 45 državah na približno 550 lokacijah po svetu (7).

V Sloveniji so bili zadnji zboleli z otroško paralizo po okužbi z WPV leta 1978 (9 primerov), zadnje izločanje cepilnih sevov (Sabin tip 1 in tip 3) pri cepljenem posamezniku pa je bilo zaznano februarja 2004 v sklopu nadomestnega epidemiološkega spremljanja enterovirusov, vključno s poliovirusi, leto dni po ukinitvi uporabe živega cepiva (8). Aktualni izzivi v zvezi s to boleznijo so tako povezani predvsem s tveganji za vnos poliovirusov v državo. V Sloveniji se sicer izvajata epidemiološko spremljanje akutne flakcidne paralize (angl. Acute Flaccid Paralysis, AFP) in nadomestno epidemiološko spremljanje enterovirusnih okužb, ki omogočata le omejen nadzor nad epidemiološko situacijo glede prisotnosti poliovirusov in z njimi povzročene bolezni. Ker okužbe pri večini primerov potekajo asimptomatsko, pri čemer tudi okužene asimptomatske osebe lahko širijo povzročitelja naprej (9), je pomembno tudi spremljanje poliovirusov v odpadni vodi in s tem potrjevanje njihove odsotnosti v populaciji. Redno spremljanje poliovirusov v odpadni vodi smo uvedli v letu 2024. Povod za vzpostavitev sistema temelji na priporočilih SZO glede epidemiološkega spremljanja otroške paralize z namenom izkoreninjenja te bolezni (10). Slovenija je leta 2025 pristopila tudi h Globalni laboratorijski mreži za polioviruse (angl. Global polio laboratory network) za poročanje rezultatov spremljanja poliovirusov v odpadni vodi.

Epidemiološko spremljanje poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji je namenjeno potrjevanju odsotnosti poliovirusov v populaciji in odkrivanju morebitnega vnosa WPV, VDPV ali cVDPV v državo. Namen članka je predstavitev izvajanja spremljanja poliovirusov v odpadni vodi kot dopolnilni sistem spremljanja poliovirusov med našim prebivalstvom v Sloveniji in potencialni vpliv možnega pojava primerov okužb s poliovirusi. Pri tem smo si zastavili dva cilja: (a) prikaz rezultatov spremljanja poliovirusov v obdobju od marca 2024 do junija 2025 ter njihova intrepetacija, in (b) ovrednotiti vlogo spremljanja poliovirusov v odpadni vodi kot dopolnilnega sistema obstoječemu spremljanju AFP in enterovirusnih okužb v Sloveniji.

2 METODE

2.1 Območje in obdobje spremljanja

Spremljanje poliovirusov v odpadni vodi se izvaja skladno z Načrtom epidemiološkega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji (11). Vzorčenje se izvaja štirikrat letno vsak prvi teden v mesecih marec, junij, september in december. Odpadna voda se vzorči na 16 komunalnih čistilnih napravah (KČN), v katere se stekajo odpadne vode 726.612 prebivalcev (34,2 % celotnega prebivalstva) Slovenije iz 33 občin. V spremljanje so tako zajeti prebivalci iz vseh 12 statističnih regij v Republiki Sloveniji. Vzorci posameznih KČN so združeni v pet sestavljenih vzorcev (Tabela 1).

Tabela 1: Sestavljeni vzorci komunalnih čistilnih naprav s številom prebivalstva na prispevnih območjih za namene spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji.

Sestavljeni vzorec	Komunalna čistilna naprava	Zdravstvena regija	Število prebivalcev na prispevnem območju
1 – Osrednjeslovenska – Ljubljana	CČN Ljubljana	Ljubljana	225.544
2 – Osrednjeslovenska – ostalo	CČN Domžale-Kamnik, CČN Kranj, CČN Trbovlje, CČN Litija in Šmartno pri Litiji, CČN Zagorje ob Savi	Ljubljana, Kranj	167.329
3 – Primorska	CČN Koper, CČN Nova Gorica, CČN Postojna	Koper, Nova Gorica	89.208
4 – Celjsko-Novomeško	CČN Celje, CČN Šaleške doline, CČN Novo mesto, CČN Brežice	Celje, Novo mesto	100.479
5 – Vzhodna Slovenija	CČN Maribor, CČN Murska Sobota, CČN Slovenj Gradec	Maribor, Murska Sobota, Ravne na Koroškem	140.515

Legenda: CČN – Centralna čistilna naprava.

Prvo vzorčenje odpadne vode za analizo na prisotnost poliovirusov je bilo v Sloveniji izvedeno 4. 3. 2024, zadnje vzorčenje, katerega obdobje z rezultati je predstavljeno v tem članku, pa smo izvedli 3. 6. 2025.

2.2 Vzorčenje in transport vzorcev

Odpadno vodo vzorčimo na vtoku KČN po principu 24-urnega združenega vzorca z uporabo avtomatskega pretočno sorazmernega vzorčevalnika. V obdobju 24 ur v sterilno embalažo odvzamemo delne vzorce v skupnem volumnu 1 L. Vzorce prenesemo v laboratorij ob zagotavljanju hladne verige 2–8 °C do pričetka analize. Z laboratorijsko analizo vzorcev začnemo najpozneje v 48 urah po odvzemu vzorca.

2.3 Laboratorijske metode

Spremljanje poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji obsega določanje dednega zapisa (molekularna detekcija) in infektivnih poliovirusov v odpadni vodi. V primeru zaznave poliovirusa izvedemo tudi njegovo tipizacijo. Laboratorijska diagnostika poliovirusov v odpadni vodi se v okviru programa eradikacije otroške paralize izvaja v skladu s smernicami, ki jih državam članicam predpisuje SZO (12).

Za določanje poliovirusov v odpadni vodi (Slika 1, korak 1) uporabimo 100 ml izhodnega vzorca iz posamezne KČN. Vzorce centrifugiramo (odstranitev peleta neraztopljenih organskih snovi), nato pa koncentriramo z ultrafiltracijo (11). Ostanek izhodnega vzorca iz posamezne KČN shranimo do zaključka analiz pri temperaturi 2–8 °C.

Alikvot koncentrata izhodnega vzorca testiramo na prisotnost nukleinskih kislin enterovirusov. Iz koncentrata osamimo nukleinsko kislino in z RT-rPCR za specifično nukleotidno zaporedje enterovirusov (13), ugotavljamo prisotnost enterovirusov v izhodnem vzorcu. Ker ta neposredna metoda ni validirana za testiranje vzorcev odpadne vode, jo uporabljamo le za preliminarne informativne rezultate analize (Slika 1, korak 2a in 3a). Vse vzorce odpadne vode, tako v primeru pozitivnega kot negativnega rezultata, testiramo tudi po algoritmu, ki ga opisujemo v nadaljevanju (Slika 1, korak 2.b, 3.b in 4; Slika 2).

Koncentrat, pridobljen z ultrafiltracijo, nato združimo s peletom neraztopljenih organskih snovi vzorca iz posamezne KČN in ju obdelamo po postopku obdelave blata za osamitev virusov na celičnih kulturah (Slika 1, korak 2b). Združen koncentrat in pelet resuspendiramo in homogeniziramo ter dodamo kloroform in ga ponovno centrifugiramo, da dobimo bistri supernatant. Supernatant pred inokulacijo v celične kulture še filtriramo in ga za bogatitev nanesemo v celične kulture, občutljive in selektivne za polioviruse (RD, rakasto spremenjeni mišični fibroblasti in transgene celice mišjih fibroblastov L20B s humanimi polio receptorji CD155). Ostanek vzorca zamrznemo. Opazujemo nastanek citopatogenega učinka v celičnih kulturah in v primeru pojava citopatogenega učinka, suspenzijo celične kulture neposredno analiziramo z RT-rPCR za specifično določanje nukleinske kisline enterovirusov in poliovirusov (WHO-PanEV, WHO-PanPV, Poliovirus rRT-PCR ITD Kit 6.0 in Poliovirus rRT-PCR VDPV Kit 5.2, CDC, Atlanta ZDA) (Slika 1, korak 3b, Slika 2) (14).

Za zagotavljanje kakovosti analize so v postopke vključeni procesne in interne kontrole, ki so sestavni del kompletov Poliovirus rRT-PCR ITD Kit 6.0 in Poliovirus rRT-PCR VDPV Kit 5.2, CDC, Atlanta ZDA.

Slika 1: Proces mikrobioloških laboratorijskih preiskav posameznega vzorca za določanje poliovirusov v vzorcih odpadne vode (11).

Legenda:

– Vmesni rezultat, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano obvesti Nacionalni inštitut za javno zdravje o poteku in vmesnih rezultatih laboratorijske preiskave.

Slika 2: Prikaz algoritma intratipske diferenciacije poliovirusov v skladu s priporočili WHO (Poliovirus rRT-PCR ITD Kit 6.0 in Poliovirus rRT-PCR VDPV Kit 5.2, CDC, Atlanta ZDA).

Legenda: L20B – celična kultura; CPE – citopatogeni učinek; EV – enterovirus; PV – poliovirus; WPV – divji poliovirus (angl. Wild Poliovirus); nOPV2 – virus peroralnega cepiva proti otroški paralizi tipa 2 (angl. Novel Oral Poliomyelitis Vaccine type 2); SL – cepilnemu Sabin sevu podoben poliovirus (angl. Sabin-Like poliovirus); VDPV1/VDPV3 – naziv testa za potrditev poliovirusov, pridobljenih s cepivom tipa 1 ali tipa 3; VP1 in 5'UTR – regiji genoma, ki ju sekvenciramo; WGS – sekveciranje celotnega virusnega genoma (angl. Whole Genome Sequencing); *** sekvenciranje in analizo sekvenc je potrebno opraviti v Referenčnem regionalnem laboratoriju (WHO RRL Helsinki).

2.4 Interpretacija laboratorijskih rezultatov

Gre za kvalitativni epidemiološki kazalnik, ki poda podatek ali je poliovirus v vzorcu prisoten in kateri tip. Z našo metodo ne spremljamo koncentracij patogena, temveč zaznavamo pojavnost najnižje koncentracije v vzorcu, pri čemer je meja zaznave odvisna od občutljivosti uporabljene analitske metode.

3 REZULTATI

Z analizo vzorcev odpadne vode, zbranih v okviru epidemiološkega spremljanja poliovirusov na izbranih 16 KČN v obdobju od 4. 3. 2024 do 4. 3. 2025, nismo dokazali poliovirusov oziroma je bila njihova koncentracija pod mejo detekcije. V vzorcu odpadne vode, odvzetem 2. 6. 2025 na Centralni čistilni napravi (CČN) Nova Gorica, ki je vključen v sestavljeni vzorec za območje Primorske, smo tako z molekularno metodo kot s kultivacijo in tipizacijo na celični kulturi, dokazali cepilni poliovirus podoben Sabinovemu tipu 3 (angl. Sabin-Like poliovirus type 3, SL3) (Tabela 2).

Tabela 2: Rezultati testiranja sestavljenih vzorcev odpadne vode epidemiološkega spremljanja poliovirusov v Sloveniji.

Sestavljeni vzorec	Rezultat
	4. 3. in 5. 3. 2024	3. 6. in 4. 6. 2024	2. 9. in 3. 9. 2024	2. 12. in 3. 12. 2024	3. 3. in 4. 3. 2025	2. 6. in 3. 6. 2025
Osrednjeslovenska – Ljubljana1	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen
Osrednjeslovenska – ostalo2	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen
Primorska3	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen	SL3* (CČN Nova Gorica)
Celjsko-Novomeško4	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen
Vzhodna Slovenija5	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen	negativen

^* SL3 – cepilni poliovirus podoben Sabinovemu tipu 3; ¹CČN Ljubljana; ²CČN Domžale-Kamnik, CČN Kranj, CČN Trbovlje, CČN Litija in Šmartno pri Litiji, CČN Zagorje, ³CČN Koper, CČN Nova Gorica, CČN Postojna; ⁴CČN Celje, CČN Šaleške doline, CČN Novo mesto, CČN Brežice; ⁵CČN Maribor, CČN Murska Sobota, CČN Slovenj Gradec.

Zaradi detekcije SL3 na CČN Nova Gorica je bilo izvedeno izredno vzorčenje. Izvedlo se je dvakratno dodatno vzorčenje na CČN Nova Gorica za natančno opredelitev epidemiološke situacije. V vzorcih odpadne vode, odvzetih 17. 6. 2025 in 23. 6. 2025, nismo dokazali poliovirusov.

4 RAZPRAVA

V opazovanem obdobju WPV ali cVDPV v vzorcih odpadne vode v Sloveniji nismo dokazali oziroma je bila njihova koncentracija pod mejo detekcije. Ti rezultati dopolnjujejo rezultate epidemiološkega spremljanja AFP in nadomestnega epidemiološkega spremljanja enterovirusov v Sloveniji, kjer od leta 1978 ni bil prijavljen noben primer otroške paralize oziroma zaznan primer okužbe z WPV ali s cVDPV.

V vzorcu odpadne vode s CČN Nova Gorica z dne 2. 6. 2025 smo potrdili SL3. Gre za cepilni virus, ki se genetsko razlikuje od cepilnega Sabinovega seva tipa 3, uporabljenega v peroralnih cepivih proti otroški paralizi (angl. Oral Polio Vaccine, OPV), vendar v manjši meri kot tisti, ki bi bil sposoben povzročiti AFP (15). Cepilne Sabinove in Sabinu podobne polioviruse lahko pogosto odkrijejo v odpadni vodi populacije, v kateri se OPV uporablja pri rutinskem cepljenju oziroma v odpadni vodi na območjih, kjer so prisotne pred kratkim cepljenje osebe, ki izločajo te viruse. Glede na to, da dokazan SL3 v odpadni vodi ne predstavlja tveganja za javno zdravje, dodatni ukrepi niso bili potrebni. Kljub temu smo pristopili še k izrednemu spremljanju poliovirusov v odpadni vodi na CČN Nova Gorica, za natančno opredelitev epidemiološke situacije (16). V vzorcih odpadne vode, odvzetih 17. 6. 2025 in 23. 6. 2025 nismo dokazali poliovirusov. Kar nakazuje, da na območju CČN Nova Gorica osebe, ki so bile pred kratkim cepljenje proti otroški paralizi s cepivom OPV, ne izločajo več virusa SL3 ali pa se te osebe ne zadržujejo več na tem območju (17).

Trenutno aktualno tveganje, ki so ga zaznali v nekaterih evropskih državah pri spremljanju poliovirusov v odpadni vodi, predstavlja vnos krožečega poliovirusa tipa 2, pridobljenega s cepivom (angl. Circulating Vaccine Derived Poliovirus type 2, cVDPV2). Od septembra do decembra 2024 je bil cVDPV2 potrjen v odpadni vodi v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Španiji, na Finskem in Poljskem (18, 19), pri čemer so nekatere navedene države o zaznavah cVDPV2 v odpadni vodi poročale tudi v letu 2025 (20). Ker se OPV v teh državah ne uporablja več, je zaznavnje cVDPV2 posledica vnosa iz držav, kjer se OPV še vedno uporablja v programih rednega cepljenja. Glede na pogostost in obseg zaznavanja cVDPV2 v vzorcih odpadne vode v navedenih državah obstaja možnost, da bi po vnosu lahko prišlo do lokalnega prenosa poliovirusa (19). Natančnega vira ni možno določiti, vendar navedeno kaže na tveganje za pojav cVDPV2 tudi v drugih evropskih državah. Na območju evropske regije SZO v tem obdobju ni bilo odkritih oseb, okuženih s cVDPV2 (20). Poleg tega obstaja povečano tveganje za globalno širjenje divjega poliovirusa tipa 1 (angl. Wild Poliovirus type 1, WPV1), saj je bilo zaznano geografsko širjenje in povečano število potrjenih primerov AFP, povzročenih z WPV1, v Pakistanu in Afganistanu. V letu 2024 je bilo skupno prijavljenih 99 primerov AFP, ki jih je povzročil WPV1, medtem ko je bilo leta 2023 v obeh endemičnih državah zaznanih le 12 takšnih primerov AFP (21).

Slovenija je z vidika migrantov tranzitna država, kjer zaradi potovanj in migracij tveganje za vnos poliovirusa v državo predstavlajo specifične populacijske skupine iz tujih držav, kjer je poliovirus prisoten ter imajo nižjo precepljenost in/ali živijo v slabših higienskih razmerah. Poleg tega v Sloveniji obstajajo zdravstvene regije s suboptimalno precepljenostjo proti otroški paralizi. Delež otrok, ki so popolno cepljeni proti otroški paralizi s tremi odmerki cepiva, je v Sloveniji leta 2024 znašal 90,3 %, medtem ko v zdravstvenih regijah Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana in Novo mesto potreben delež cepljenih otrok (nad 90 %) ni bil dosežen (22).

V Sloveniji smo spremljanje poliovirusov v odpadni vodi uvedli v letu 2024, z rutinskim vzorčenjem na 16 lokacijah enkrat na tri mesece. SZO sicer priporoča spremljanje poliovirusov v odpadni vodi vsaj enkrat mesečno, vendar lahko države, ki ne prejemajo financiranja Globalne pobude za izkoreninjenje otroške paralize, prilagodijo pogostost vzorčenja glede na lastno oceno tveganja ter dodano vrednost spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v primerjavi z obstoječimi sistemi spremljanja (7, 23). Glede na to, da je Slovenija država prosta otroške paralize in je iz vidika migrantov le tranzitna država, redno mesečno vzorčenje odpadne vode za spremljanje poliovirusov poleg obstoječega epidemiološkega spremljanja AFP in nadomestnega epidemiološkega spremljanja enterovirusnih okužb, strokovno ni utemeljeno. Poleg tega bi pogostejše vzorčenje in laboratorijske analize, neupravičeno povečale stroške spremljanja in obremenile laboratorijske kapacitete nesorazmerno z epidemiološkim tveganjem. Možna omejitev rednega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji je, da vključuje odpadne vode le 34,2 % prebivalstva Slovenije. Velika razpršenost prebivalstva v Sloveniji in prisotnost manjših KČN otežujeta zajem večjega deleža prebivalstva, kar vpliva na manjšo možnost detekcije poliovirusov v populaciji. Kljub temu so zajeta območja, ki so bolj gosto naseljena in kjer bi se poliovirusi lahko hitreje širili. Poleg rednega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi ima Slovenija v primeru zaznane prisotnosti poliovirusov v vzorcu spremljanja ali ob pojavu visokega tveganja za okužbe s poliovirusi v posameznih skupinah prebivalstva pripravljen načrt izrednega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi. Izredno spremljanje poliovirusov v odpadni vodi zajema določitev natančnega območja izvora pozitivnega vzorca in pogostejše izvajanje vzorčenja odpadne vode.

Pri interpretaciji rezultatov kvalitativnega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi je potrebno upoštevati, da potrditev poliovirusov v vzorcu odpadne vode običajno pomeni, da virus v populaciji izloča več posameznikov (24). Pri tem se uporablja matematični model, ki omogoča oceno občutljivosti sistema glede na velikost zajete populacije (25). Ob upoštevanju povprečne dnevne količine izločenega poliovirusa, ki znaša 10⁷ infektivnih enot na okuženega posameznika, bi izločanje poliovirusa enega posameznika v vzorcu odpadne vode zaznali, če bi vzorec odpadne vode izhajal iz območja, ki zajema populacijo 15.000 oseb (26). Poleg tega moramo upoštevati tudi dejstvo, da je v populaciji, zaščiteni s cepljenjem, izločanje virusa v povprečju lahko manjše kot v necepljeni populaciji, saj je prenos virusa med cepljenimi posamezniki upočasnjen in v danem trenutku večina okuženih ne izloča najvišje koncentracije virusa (12). Zato je verjetnost zaznave posamezne okužene osebe z analizo enega vzorca odpadne vode zelo majhna in odvisna od velikosti zajete populacije, vendar se verjetnost zaznave povečuje z večkratnim vzorčenjem (12). V primeru kvantitativnega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi (spremljanje koncentracije izločenih poliovirusov) bi bilo sicer možno oceniti število okuženih oseb, pri čemer bi bilo potrebno upoštevati podatke o precepljenosti populacije, povprečno raven izločanja virusa pri cepljenih in necepljenih posameznikih, kot tudi starostno stukturo populacije (27). V preteklosti so možnosti kvantitativnega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi preučevali v Pakistanu (28), Izraelu (29) in na Nizozemskem (27). Glede na to, da je Slovenija prosta otroške paralize in WPV ali VDPV v odpadni vodi niso bili zaznani, kvantitativno spremljanje poliovirusov v odpadni vodi strokovno ni utemeljeno. Vzpostavljeno kvalitativno spremljanje poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji omogoča zaznavo poliovirusov na prispevnem območju kot tudi določanje seva zazananega poliovirusa, saj so na to vezani javnozdravstveni ukrepi.

Najučinkovitejši način preprečevanja otroške paralize ostaja vzdrževanje visokega deleža cepljene populacije (30). V Evropi je v letu 2023 povprečna precepljenost s tretjim odmerkom cepiva proti otroški paralizi znašala 94 %, pri čemer je 24 od 29 držav doseglo precepljenost višjo ali enako 90 %. Romunija, Avstrija, Poljska, Estonija in Slovenija so bile edine evropske države, kjer je precepljenost na nacionalnem nivoju znašala manj kot 90 % (31). Ocena tveganja Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz januarja 2025 v državah Evropske unije trenutno splošno tveganje za pojav primerov otroške paralize po okužbi s cVDPV2 med cepljenimi posamezniki ocenjuje kot zelo nizko, medtem ko je splošno tveganje med nepopolno cepljenimi in necepljenimi posemezniki ocenjeno kot nizko na območjih z visoko precepljenostjo in zmerno na območjih z nizko precepljenostjo. Dovzetnost populacije za okužbe s poliovirusi je poleg precepljenosti populacije odvisna tudi od vrste uporabljenega cepiva v državi. Posamezniki, cepljeni z OPV, imajo tako minimalno tveganje za okužbo, medtem ko so skupine prebivalstva, cepljene izključno z inaktiviranim mrtvim cepivom (angl. Inactivated Polio Vaccine, IPV), zaščitene pred boleznijo, vendar se lahko okužijo in izločajo poliovirus (31). V državah, kjer se za cepljenje uporablja le IPV, lahko tako pride do omejenega lokalnega prenosa (18). Glede na to, da v Sloveniji v določenih zdravstvenih regijah obstaja suboptimalna precepljenost proti otroški paralizi in se od leta 2003 za cepljenje otrok uporablja izključno IPV (32), po vnosu WPV ali VDPV v državo možnosti kroženja teh virusov v populaciji ne moremo izključiti, kar predstavlja tveganje predvsem za necepljene in nepopolno cepljene posameznike (31).

V državah prostih otroške paralize že en primer AFP, povzročen s polovirusom po kriteriju SZO, predstavlja izredne razmere za javno zdravje in zahteva takojšnje ukrepanje (12). Zato je kljub odsotnosti bolezni v državi ključno, da so vzpostavljeni delujoči in občutljivi sistemi epidemiološkega spremljanja poliovirusov. Slovenija ne dosega kriterija SZO glede občutljivosti epidemiološkega spremljanja AFP, ki zahteva obravnavo vsaj dveh prijavljenih primerov AFP, ki nista povzročena s poliovirusi, na 100.000 otrok, mlajših od 15 let na leto (33). Spremljanje vzorcev še neobdelane odpadne vode iz KČN tako omogoča spremljanje pojavnosti in kroženja poliovirusa v populaciji opazovanega geografskega območja. Čeprav s spremljanjem poliovirusov v odpadni vodi ni mogoče identificirati okuženih posameznikov, ta metoda povečuje občutljivost spremljanja pojavnosti in kroženja poliovirusov v Sloveniji in omogoča zgodnje opozarjanje na morebitne izbruhe otroške paralize na območju, ki je vključeno v sistem spremljanja odpadne vode (7). Spremljanje poliovirusov v odpadni vodi tako predstavlja učinkovit pristop k epidemiološkemu spremljanju otroške paralize in prisotnosti poliovirusov v populaciji ter dopolnjuje že prej obstoječe sisteme spremljanja.

4 ZAKLJUČEK

Spremljanje poliovirusov v odpadni vodi ima vse pomembnejšo vlogo pri prizadevanjih Globalne pobude za izkoreninjenje otroške paralize. V Sloveniji smo v okviru epidemiološkega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi od marca 2024 do vključno junija 2025 zaznali prisotnost SL3 v samo enem vzorcu odpadne vode, v drugih odvzetih vzorcih prisotnosti poliovirusov nismo zazanali. To kaže, da imamo v Sloveniji vzpostavljen učinkovit sistem spremljanja poliovirusov v odpadni vodi. Dokler bodo v Evropi obstajale necepljene skupine prebivalstva ali skupine z nizko precepljenostjo, ter dokler otroška paraliza ne bo globalno izkoreninjena, obstaja tveganje ponovnega vnosa in širjenja poliovirusov v Evropi, vključno s Slovenijo. Z uvedbo epidemiološkega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi je v Sloveniji tako vzpostavljen še tretji steber spremljanja, skladno s programom izkoreninjenja poliovirusov SZO.

Zahvala: Zahvaljujemo se vsem vključenim KČN za sodelovanje in omogočanje izvedbe vzorčenja odpadne vode.

Nasprotje interesov: Avtorji izjavljamo, da nimamo nasprotja interesov.

Etika raziskovanja: Prispevek je bil pripravljen v skladu z etiko raziskovanja v javnem zdravju.

Reference

1. World Health Organization Poliomyelitis 2025 Dostopno 4 3 2025 na: ←
2. European Centre for Disease Prevention and Control Poliomyelitis situation update, tehnical report, april 2023 Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control; 2023 Dostopno 4 3 2025 na: ←
3. Global Polio Eradication Initiative Public Health Emergency status 2024 Dostopno 5 3 2025 na: ←
4. Ghendon Y, Robertson SE Interrupting the transmission of wild polioviruses with vaccines: immunological considerations Bull World Health Organ 1994; 72(6): 973–83←
5. Centers for Disease Control and Prevention Tracking progress toward global polio eradication-worldwide, 2009-2010 MMWR Morb Mortal Wkly Rep 2011; 60(14): 441–5←
6. World Health Organization WHO Global Action Plan for Poliovirus Containment, Fourth edition Geneva: World Health Organization; 2022 Dostopno 7 3 2025 na: ←
7. Global Polio Eradication Initiative Field guidance for the implementation of environmental surveillance for poliovirus Geneva: World Health Organization; 2023 Dostopno 7 3 2025 na: ←
8. Nacionalni inštitut za javno zdravje Evidence nalezljivih bolezni – NIJZ48 2025 ←
9. Čižman M Otroška paraliza In: Tomažič J, Strle F, ed Infekcijske bolezni 2nd ed Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo; 2017 p 229–230←
10. Global Polio Eradication Initiative Global Polio Surveillance Action Plan 2025-2026 Geneva: World Health Organization; 2025 Dostopno 6 10 2025: ←
11. Galičič A, Rožanec J, Kranjec N, Šubelj V, Steyer A, Cerar Kišek T, Koritnik T, Jurša T Načrt epidemiološkega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2025 Dostopno 12 3 2025 na: ←
12. Global Polio Eradication Initiative Guidelines on environmental surveillance for detection of polioviruses Geneva: World Health Organization; 2015 Dostopno 17 3 2025 na: ←
13. Dierssen U, Rehren F, Henke-Gendo C, Harste G, Heim A Rapid routine detection of enterovirus RNA in cerebrospinal fluid by a one-step real-time RT-PCR assay J Clin Virol 2008; 42(1): 58–64 Doi: ←
14. Gerloff N, Sun H, Mandelbaum M, Maher C, Nix WA, Zaidi S, et al Diagnostic Assay Development for Poliovirus Eradication J Clin Microbiol 2018; 56(2): e01624-17 Doi: ←
15. Global Polio Eradication Initiative Standard operating procedures: responding to a poliovirus event or outbreak, version 4 Geneva: World Health Organization; 2022 Dostopno 14 03 2025 na: ←
16. Operativni center NIJZ za krizno upravljenje Tedenski pregled javnozdravstvenih tveganj, teden 26/2025 Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2025 ←
17. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Rezultati epidemiološkega spremljanja poliovirusov v odpadni vodi v Sloveniji 2025 Dostopno 6 8 2025 na: ←
18. European Centre for Disease Prevention and Control Communicable disease threats report, 7-13 December 2024, week 50 2024 Dostopno 14 3 2025 na: ←
19. Böttcher S, Kreibich J, Wilton T, Saliba V, Blomqvist S, Al-Hello H, et al Detection of circulating vaccine-derived poliovirus type 2 (cVDPV2) in wastewater samples: a wake-up call, Finland, Germany, Poland, Spain, the United Kingdom, 2024 Euro Surveill 2025; 30(3): 2500037 Doi: ←
20. Global Polio Eradication Initiative Global circulating vaccine-derived (cVDPV) AFP cases and environmental samples 2021 - 2025 Dostopno 17 3 2025 na: ←
21. Global Polio Eradication Initiative Global Wild AFP cases and enviromental samples 2018-2025 2025 Dostopno 17 3 2025 na: ←
22. Center za nalezljive bolezni Precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2024: preliminarni podatki Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2025 Dostopno 11 6 2025 na: ←
23. Global Polio Eradication Initiative Standard Operating Procedures for Polio Environmental Surveillance Enhancement Following Investigation of a Poliovirus Event or Outbreak Geneva: World Health Organization; 2020 Dostopno 17 3 2025 na: ←
24. World Health Organization Guidelines for environmental surveillance of poliovirus circulation Geneva: World Health Organization; 2003 Dostopno 4 3 2025 na: ←
25. Ranta J, Hovi T, Arjas E Poliovirus surveillance by examining sewage water specimens: studies on detection probability using simulation models Risk Anal 2001; 21(6): 1087–96 Doi: ←
26. Hovi T, Stenvik M, Partanen H, Kangas A Poliovirus surveillance by examining sewage specimens Quantitative recovery of virus after introduction into sewerage at remote upstream location Epidemiol Infect 2001; 127(1): 101–6 Doi: ←
27. Lodder WJ, Buisman AM, Rutjes SA, Heijne JC, Teunis PF, de Roda Husman AM Feasibility of quantitative environmental surveillance in poliovirus eradication strategies Appl Environ Microbiol 2012; 78(11): 3800–5 Doi: ←
28. Cowger TL, Burns CC, Sharif S, Gary HE Jr, Iber J, Henderson E, et al The role of supplementary environmental surveillance to complement acute flaccid paralysis surveillance for wild poliovirus in Pakistan - 2011-2013 PloS One 2017; 12(7): e0180608 Doi: ←
29. Berchenko Y, Manor Y, Freedman LS, Kaliner E, Grotto I, Mendelson E, Huppert A Estimation of polio infection prevalence from environmental surveillance data Sci Transl Med 2017; 9(383): eaaf6786 Doi: ←
30. Global Polio Eradication Initiative Polio eradication strategy 2022–2026: delivering on a promise Geneva: World Health Organization; 2021 Dostopno 25 3 2025 na: ←
31. European Centre for Disease Prevention and Control Rapid risk assessment – Assessing the risk to public health of multiple detections of poliovirus in wastewater in the EU/EEA Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control; 2025 Dostopno 25 3 2025 na: ←
32. Učakar V, Jeraj I, Krnc K Analiza izvajanja cepljenja v Sloveniji v letu 2020 Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2023 Dostopno 25 3 2025 na: ←
33. World Health Organization Best practices in active surveillance for polio eradication 2018 Dostopno 7 3 2025 na: ←